Torek, 10. 11. 2020, 16.54
4 leta
Avstrijska policija preiskala domove 40 domnevnih neonacistov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,96
7
Avstrijska policija je danes preiskala domove 40 ljudi, ki jih sumijo, da prek svetovnega spleta širijo neonacistično propagando, pozivajo k nasilju in spodbujajo sovraštvo, so sporočili z avstrijskega notranjega ministrstva.
V operaciji, ki jo je izvedla po vsej državi, je policija zasegla mobilne telefone, elektronske nosilce podatkov ter nacistične spominke, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Z ministrstva so še sporočili, da so osumljenci nezakonito širili neonacistično propagando v virtualnem svetu, prek skupin na WhatsAppu in Facebooku ter klepetalnic v videoigricah. Sedem ljudi sumijo spodbujanja nasilja. Policija je operacijo izvedla po nalogih več tožilstev, poroča STA.
Štirinajst osumljencev je imelo zakonito orožje, dva pa sta imela prepoved posedovanja orožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Avstrija ima enega od najstrožjih zakonov, ki prepoveduje vsakršno delovanje v zvezi z nacizmom. Boj proti sovražnemu govoru na spletu pa je ena od prednostnih nalog sedanje vlade.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes prek videokonference gostil kolega iz Avstrije in Nemčije Sebastiana Kurza in Angelo Merkel ter predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije Charlesa Michela in Ursulo von der Leyen. V okviru boja proti islamskim skrajnežem sta se Merklova in Macron zavzela za reformo schengenskega območja.
Voditelji evropskih držav in EU so se sestali po nedavnih terorističnih napadih v Franciji, Avstriji in Nemčiji, da bi našli skupen odgovor na nevarnost, ki jo pomenijo islamski skrajneži. V središču pogovorov pa je bilo predvsem vprašanje reforme schengenskega prostora, ki omogoča prost pretok blaga in ljudi znotraj EU. "Ni se nam treba pripraviti na več nadzora," je dejala nemška kanclerka po virtualnem srečanju. Kot je pojasnila Merklova, so se zavzeli predvsem za boljši nadzor na zunanjih mejah Evropske unije in naključni nadzor znotraj schengenskega prostora.
Francoski predsednik Macron pa je med drugim poudaril, da je pravica do azila namenjena tistim, ki se borijo za svoboščine. "Ne gre za omejevanje ali črtanje pravice do azila, ampak jo je treba pravilno uporabiti," je povedal. Von der Leynova je dodala, da bi morali biti v Evropi bolj aktivni pri preprečevanju radikalizacije morebitnih napadalcev. V Bruslju naj bi na to temo do konca meseca predstavili akcijski načrt za integracijo.
Kurz se je medtem na današnjem srečanju zavzel predvsem za strožjo obravnavo radikaliziranih islamistov, ki se vračajo v Evropo iz tujine. Prepričan je, da bi morala imeti policija več pooblastil za nadzor teh ljudi, tudi ko že zapustijo zapore. (STA)
7