Sobota, 27. 10. 2018, 20.15
6 let
Antonella iz Italije: Slovenska pica ni pica
Kljub obilici italijanske kuhinje v Sloveniji Antonella de Lucia iz Torina v Ljubljani najbolj pogreša pravo italijansko kulinariko. V Sloveniji ji najbolj ustreza red, zaradi katerega se ji zdi, da je država bistveno bolj urejena kot njena domovina. Pri Slovencih pa jo najbolj zmoti, da preradi pregloboko pogledajo v kozarec.
Antonella de Lucia je Italijanka, ki že skoraj štiri leta živi v Sloveniji. Odraščala je v Torinu, pozneje se je veliko selila. Pri 14 letih so z družino odpotovali v Pariz, kjer je ostala 25 let, se nato selila nazaj v Italijo, nekaj časa je živela v Alžiriji in krajši čas tudi po drugih državah.
Pri 44 letih bi rada rekla, da se je ustalila v Sloveniji, a še vsakič, ko je to dejansko tudi rekla, se je življenje obrnilo v drugo smer. V Slovenijo jo je prvotno pripeljala ljubezen, tu pa je ostala, ker je zelo lepa in urejena država.
Slovenija bolj organizirana od kaotične Italije
V Parizu je predavala na pravni fakulteti, v Ljubljani je samostojna podjetnica, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem. "Zelo rada živim tu, ker je zelo lepa, čista in zelena država. Ima veliko pravil, a zaradi tega vse deluje dokaj normalno. V Italiji je precej bolj kaotično," poudarja Antonella, ki boljšo ureditev opaža povsod, od davčne politike do okolja.
"Davki so visoki, glede tega ne bom nič rekla, a za to v Sloveniji tudi nekaj dobiš. V Italiji medtem plačaš visoke davke, a za to ničesar ne dobiš, greš k javnemu zdravniku, v bolnišnico in moraš vseeno plačati. Vem, da se Slovenci veliko pritožujejo nad davki, a ne razumejo, kaj vse dobijo v zameno."
V Sloveniji so ji všeč tudi čiste ulice, saj tu ne vidiš smeti in pasjih iztrebkov vsepovsod tako kot po italijanskih mestih. Na ulici v Ljubljani se počuti tudi bistveno bolj varno, ni je strah se sprehajati po mestu in se voziti s taksijem niti sredi noči.
Minus Ljubljane so "noro visoke" cene najemnin
Živi v Ljubljani, ki se ji po Parizu in Torinu zdi precej majhno mesto, a zato zelo udobno, saj je vse na dosegu roke. Jo pa presenečajo "noro visoke" cene najemnin stanovanj.
Te so, kot pravi, podobne cenam v Milanu in drugih italijanskih mestih, a Ljubljančani precej manj zaslužijo. "Če stroške najemnine primerjaš s prihodki družine, je res težko najti stanovanje za primerno ceno."
Zaradi visokih stroškov najemnin je tudi sama težko našla prvo stanovanje. Dodatno oviro je pomenilo dejstvo, da je tujka. "Ko sem klicala najemodajalca in prosila, ali lahko govoriva v angleščini, ni bilo malo takih, ki so kar odložili slušalko," razlaga Italijanka, ki pravi, da so s tem imeli težave tudi drugi priseljenci iz Italije.
Tretja ovira je bila, kot pravi, ta, da je s seboj pripeljala svojega psa in je kar težko našla najemodajalca, ki je naklonjen hišnim ljubljenčkom. To jo sicer precej čudi, saj ima v Ljubljani ogromno ljudi pse.
"Ni spoštljivo, če živiš v Sloveniji in ne znaš slovensko"
Največji izziv v Sloveniji je zanjo slovenščina. Potrebe po njej sicer nima, saj vedno dela v mednarodnem okolju, bi se je pa rada naučila. "Ni spoštljivo, če živiš v neki državi in ne znaš njenega jezika."
Po štirih letih zna le nekaj besed. Razlog je, ker je to zelo težak jezik, predvsem za Italijane, se pošali. "Bo treba na kakšen tečaj in v roke vzeti knjige," priznava in dodaja, da so ovira pri tem tudi Slovenci, ki se zelo hitro prilagodijo s tujim jezikom.
Želi se naučiti govoriti slovensko, a ji jezik povzroča precej težav.
Italijani so v Sloveniji osamljeni
O Slovencih ima sicer le dve pripombi. Prva je, da se tu popije kar veliko alkohola, včasih tudi preveč. Druga pa, da so v odnosih precej hladni. Kot pravi, so do tujcev sicer sprva dokaj odprti in ustrežljivi, a v vsakodnevnem življenju niso toliko odprti.
"V Italiji smo vajeni, da se obiskujemo po domovih, imamo večerje pri nekom doma, družine se družijo. Tu pa se srečujete po restavracijah in lokalih," pravi Antonella.
To je sicer ne moti, poudarja, se pa na to težko privaja. V pogovoru z drugimi Italijani, ki živijo v Sloveniji, pa ugotavlja, da se zaradi drugačne kulture druženja marsikateri Italijan tu počuti osamljenega. Tudi Antonella ima v Sloveniji precej več italijanskih prijateljev kot slovenskih.
"Slovenija je v mojem DNK"
Na deželo na sončni strani Alp jo vežejo že korenine, njen dedek namreč izhaja iz Vipavske doline. Tako je že kot otrok z družino pogosto obiskovala stare starše v Trstu, pogosto pa so šli tudi čez mejo v Jugoslavijo oziroma Slovenijo.
"S Slovenijo tako nekako živim že od nekdaj, je v mojem DNK," pravi Antonella in dodaja, da je njena mama študirala v Jugoslaviji.
Antonella pravi, da se marsikateri Italijan v Sloveniji počuti osamljenega. Sama tako Slovenijo pozna že od nekdaj, priznava pa, da ni malo Italijanov, ki za vzhodno sosedo niso "še nikoli slišali". "Vem, to je sramotno, da ne poznajo okolice in vidijo le sebe." Tudi sama ima izkušnje z italijanskimi turisti v Sloveniji, ki jo sprašujejo, ali ima Slovenija evro in ali je država v Evropski uniji.
"Intelektualna raven Italijanov je zelo nizka," priznava. Vzrok pripisuje slabemu šolskemu in kulturnemu sistemu, saj se premalo poudarja izobraževanje, tudi v vsakodnevnem življenju v krogu družine. Po njenem mnenju tako stereotip o slabo razgledanih Italijanih, ki so slabi v tujih jezikih, povsem drži.
Stereotip o Slovencih, ki po navedbah Italijanke ne drži
Na drugi strani oporeka stereotipu o pridnih Slovencih. "Čudi me, ko je mama vedno govorila, kako pridni in delavni ste Slovenci. Ko sem prišla sem, sem opazila, da to ni res. Takšno je vsaj moje mnenje."
Slovenci po njenem mnenju delajo malo, se ne trudijo preveč in niso pripravljeni delati več, temveč si raje vzamejo čas za sprostitev, pijačo, druženje in družino.
Italijani delajo bistveno več, pravi. "Ne bom rekla, da vsi, a veliko je takih, ki delajo kot nori, po več kot 12 ur na dan. Zato tudi nimajo časa, da bi bili razgledani, da bi se učili."
Edina stvar, ki jo je pogrešala v Sloveniji, je bila prava italijanska pica.
V Ljubljani ima zdaj Italijane, ki ji spečejo pravo italijansko pico
Po izobrazbi je pravnica, medtem ko je bila v Franciji predavateljica na fakulteti in v Italiji med drugim pravna svetovalka, je v Sloveniji samostojna podjetnica in se ukvarja s poslovnim svetovanjem. Trenutno upravlja italijansko picerijo, ki se je pred kratkim odprla v Ljubljani.
Ta picerija je Antonello precej osrečila, saj je bila pica edina stvar, ki jo je v Sloveniji pogrešala. Čeprav je pri nas na pretek italijanske kulinarike, je pogrešala pristno italijansko kuhinjo. Slovenska pica po njenih besedah sploh ni pica, je le neki približek. "Je preveč bogata in pretežka, ni nekaj, kar bi lahko jedel zvečer."
Zdaj je drugače. "V Ljubljani smo odprli picerijo, kjer peki iz Padove pripravljajo pravo italijansko pico, tega sem zelo vesela," prizna v smehu.
33