Angela Merkel prihaja na "sovražno ozemlje"

Krščanskodemokratska unija (CDU) in bavarska Krščanskosocialna unija (CSU) veljata za sestrski stranki – v nemškem zveznem parlamentu imata na primer vedno skupno poslansko skupino CDU/CSU. Pogovorno skupno ime za zvezo obeh strank je Unija (Union). CSU nastopa samo na volitvah na Bavarskem, druge zvezne dežele pa so "teren" CDU.

Sestrski prepiri Odnosi med "sestrama" pa niso bili vedno zgledni. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, ko sta merila moči takratni vodja CDU Helmut Kohl in tedanji prvak CSU Franz Josef Strauß, so se Bavarci že poigravali z mislijo, da bi pretrgali Unijo in začeli nastopati na volitvah tudi v drugih nemških zveznih deželah.

Še močnejši razkol med strankama je nastal septembra letos, ko je Merklova na stežaj odprla vrata Nemčije beguncem in migrantom, ki po balkanski poti drvijo proti najmočnejši evropski državi. Migrantski val je zlasti udaril po Bavarski, ki je vstopna točka vseh beguncev in migrantov.

Seehofer hvali Orbana in kritizira Merklovo Bavarski ministrski predsednik in vodja krščanskih socialcev Horst Seehofer je že po nekaj dneh po padcu nemške meje javno in odkrito napadel politiko Merklove ter hvalil priseljensko politiko madžarskega premierja Viktorja Orbana. Še več, Orbana je demonstrativno povabil na klavzuro CSU v samostan v Banzu. Tu je madžarski premier Merklovi očital moralni imperializem.

Seehofer je tedne in tedne pritiskal na Merklovo, naj pripre nemško-avstrijsko mejo in zajezi priseljevanje, a je ta vztrajala pri svojih besedah, da ni zgornje meje za prosilce za azil in da bo Nemčija zmogla sprejeti vse migrante, ki želijo priti v državo.

Seehoferjeva smer se krepi tudi znotraj CDU Bavarci so celo grozili, da bodo sami zaprli mejo, da bo CSU začela nastopati na volitvah tudi zunaj Bavarske in tako izpodrinila CDU, tudi sicer redki zagovorniki bavarske odcepitve od Nemčije so zaslutili priložnost in se javili k besedi. Nemška velika koalicija je postajala vse bolj nestabilna in zmedena.

Seehoferjeva kritika begunske politike Merklove ima veliko podpornikov tudi znotraj CDU, še zlasti zato, ker se je nemško javno mnenje obrnilo proti kanclerki. CDU, ki jo je poleti podpiralo 43 odstotkov volivcev, je padla na 35 odstotkov, na drugi strani pa je protimigrantska Alternativa za Nemčijo (AfD) poskočila na več kot 10 odstotkov in postala tretja najbolj priljubljena stranka med Nemci.

Državni udar proti Merklovi? Vse večji vpliv v stranki sta tako dobila notranji minister Thomas de Maiziere in finančni minister Wolfgang Schäuble, ki zagovarjata omejevanje priseljevanja. Nekateri politični analitiki so celo govorili o nekakšnem državnem udaru, s katerim sta omenjena ministra Merklovo potisnila v kot.

Zdaj, po pariških napadih, kaže, da je Merklova le prisluhnila Seehoferju, saj je na srečanju G-20 v Antalyi predstavila novo begunsko politiko – politiko begunskih kvot, kar je le sopomenka za Seehoferjevo zamisel omejevanje priseljevanja.

Žvižgi in negodovanje? Pariški napadi, kot piše britanski tednik The Economist, so po drugi strani okrepili položaj Merklove. V času izjemno visoke teroristične grožnje, ko država potrebuje stabilnost, je njeni nasprotniki verjetno ne bodo vrgli s kanclerskega stolčka. Vsekakor bo prihodnost Merklove odvisna od tega, kako se bo stranka izkazala na prihodnjih deželnih volitvah. Če bo bera CDU slaba, AfD pa se bo občutno okrepila, bo usoda Merklove verjetno dokončno zapečatena.

Merklova danes prihaja na kongres CSU, kjer bo ob 17. uri tudi nagovorila okoli tisoč delegatov. Ta njen nagovor je dolgo časa visel v zraku, saj so bili nekateri krščanski socialci proti povabilu Merklove. Ne nazadnje zato, ker so se bali, da bodo nemško kanclerko jezni bavarski delegati pričakali z žvižgi in glasnim nasprotovanjem. Seveda takšen sprejem tudi zdaj, kljub nekakšni spravi in kompromisu, ni izključen.