Ameriški admiral: Kitajci bi lahko Tajvan napadli še pred letom 2024

Razprave o tem, kdaj bi se lahko zgodil napad Kitajske na Tajvan, so se v ZDA razplamtele po izjavi admirala Philipa Davidsona, zdaj že nekdanjega poveljnika ameriškega indopacifiškega pomorskega poveljstva, ki je lani v Kongresu dejal, da bi se to lahko zgodilo še pred letom 2027. Njegovim besedam sicer mnogi niso pripisovali velikega pomena, a od takrat se opozorila o nevarnosti kitajske vojaške agresije na Tajvan le še stopnjujejo.

Admiral Gilday je tako v sredo dejal, da bi se lahko invazija zgodila še prej, kot so to napovedovali najbolj pesimistični scenariji, in da bi se po njegovem mnenju to lahko zgodilo že letos ali prihodnje leto. To je izjavil le dva dni po tem, ko je ameriški zunanji minister Antony Blinken posvaril, da je Kitajska sklenila, da trenutni položaj Tajvana zanjo ni več sprejemljiv in da je odločena ponovno združitev več kot 23-milijonskega otoka s Kitajsko izvesti veliko hitreje, poroča Financial Times.

Politologinja Bonnie Glaser meni, da ni mogoče ničesar izključiti, a gre pri tovrstnih napovedih, kot je Gildayeva, po njenih besedah kljub temu zgolj za neodgovorne špekulacije. Stališče, da bi se napad lahko zgodil do leta 2027 ali še prej, temelji na oceni, kdaj bi bila Kitajska lahko sposobna izvesti napad, ne pa na dejanskih obveščevalnih podatkih, je poudarila.

Kitajski predsednik: Odprta je tudi možnost uporabe vojaške sile

Prihajajo težki časi, moramo se prilagoditi in pripraviti na boj z "močnimi vetrovi, nemirnimi vodami in celo nevarnimi nevihtami", je ob odprtju 20. kongresa komunistične partije pred dnevi posvaril kitajski predsednik Ši Džinping, poroča STA.

Pričakovano je Ši ponovil vztrajanje pri dozdajšnji politiki, da je Tajvan del Kitajske in da je pri doseganju cilja ponovne združitve odprta tudi možnost uporabe vojaške sile. "Popolno ponovno združitev domovine je treba doseči in jo je zagotovo mogoče doseči," je dejal.

"Zaradi separatističnih aktivnosti z namenom neodvisnosti Tajvana in hudih provokacij vmešavanja od zunaj v zadeve Tajvana smo se odločno borili proti separatizmu in vpletanju ter pokazali svojo odločnost in sposobnost braniti suverenost in ozemeljsko celovitost Kitajske," je poudaril.

Tajvanska predsednica se je zoperstavila kitajski grožnji

Tajvanska predsednica Caj Ing Ven je medtem v začetku oktobra v govoru ob dnevu državnosti v luči vojne v Ukrajini Peking opozorila, da se otok ne bo nikoli odpovedal svojemu demokratičnemu in svobodnemu načinu življenja. Zaradi ruske invazije na Ukrajino so se namreč na Tajvanu poglobili strahovi pred kitajskim napadom.

Predsednica je v svojem govoru rusko invazijo primerjala s ciljem Kitajske, da nekega dne prevzame nadzor nad Tajvanom, po potrebi s silo. "Nikakor ne smemo zanemariti izziva, ki ga te vojaške ekspanzije predstavljajo za svoboden in demokratičen svetovni red," je dejala. Po njenem mnenju bi uničenje tajvanske demokracije in svobode namreč pomenilo hud poraz za svetovne demokracije nasploh.