Britanski časnik The Guardian je objavil, da je ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) vohunila za 35 svetovnimi voditelji, kar pomeni, da se obetajo nova zardevanja v Beli hiši.
Zaradi dokumentov, ki jih v javnost spravlja nekdanji analitik NSA Edward Snowden, se težki časi obetajo tudi za State Departmentu, razkritja pa bodo zagotovo povzročila še več ogorčenja med svetovnimi voditelji.
Guardian je objavil tajni dopis iz leta 2006, v katerem piše, da je NSA pridobila telefonske številke od državnih uradnikov State Departmenta, Pentagona in Bele hiše. Ni šlo za kaj izjemnega, ampak za rutinske operacije, kar sicer ne bi smelo biti presenečenje, saj je bila NSA ustanovljena prav v ta namen, torej za žetje elektronskih komunikacij po vsem svetu.
Merkel: Prisluškovanje je spodkopalo zaupanje
Razkritja o prisluškovanju so vzbudila veliko ogorčenje pri zavezniških državah in nemška kanclerka Angela Merkel je prvi dan vrha voditeljev EU dejala, da je ameriško vohunjenje spodkopalo zaupanje, ki ga bo potrebno povrniti. Po razkritjih o vohunjenju za Merklovo je kanclerko v sredo poklical predsednik ZDA Barack Obama in ji zagotovil, da ji ne prisluškujejo in ji niti ne bodo.
Ni pa povedal, ali so ji prisluškovali v preteklosti in glede na njeno ogorčenje ni dvoma, kakšen je odgovor. Ogorčeni so med drugim tudi v Franciji, Braziliji in Mehiki, kmalu pa še v kakšni drugi državi, saj NSA vohuni po vsem svetu. Vprašanje je le, kaj bo spet prišlo na dan od Snowdna, ki dokumente objavlja prek ameriškega novinarja in pravnika Glenna Greenwalda. Ta se pred rojaki skriva v Braziliji.
Argumenti ZDA glede nacionalne varnosti na precej majavih nogah
Washington Post je v četrtek poročal, da bodo kmalu prišle na dan tudi informacije o obveščevalnem sodelovanju zavezniških držav z ZDA. To so zaveznikom povedali ameriški državni uradniki, ki so seznanjeni s tem, kaj vse je Snowden pobral z računalnikov NSA. Med drugim tudi občutljive informacije o vohunjenju za državami, kot so Iran, Rusija in Kitajska. Sodelovale naj bi tudi države, ki javno niso ravno zaveznice ZDA.
Glede na objave o prisluškovanjih voditeljem zavezniških držav, je argument ZDA, da gre za nacionalno varnost in boj proti terorizmu, na zelo majavih nogah. Snowdnove objave glede prisluškovanja tujini v ZDA ne vzbujajo ogorčenja, so pa jih, ko je prišlo na dan, da je NSA vohunila tudi doma. Obama je ukazal revizijo zbiranja obveščevalnih podatkov, ki pa še ni končana.
ZDA vztrajajo pri legitimnosti programa nadzora
Ameriška administracija tudi sicer še naprej poskuša prepričati javnost v legitimnost programa nadzora. Je pa svetovalka ameriškega predsednika Lisa Monaco v četrtek priznala, da so nedavna razkritja ustvarila "pomembne izzive" v odnosu ZDA z zaveznicami. "Čeprav zbiramo isto vrsto obveščevalnih podatkov kot vse države, ima naša obveščevalna skupnost več omejitev in nadzora kot v katerikoli drugi državi v zgodovini," je v članku v ameriškem dnevniku USA Today v četrtek zapisala svetovalka Obame za domovinsko varnost in protiterorizem.