Ali Kitajska snuje zamenjavo Kim Džong Una?

Odločitev, da Severna Koreja zamenja svojega ministra za oborožene sile Kim Kjok Sika, ki velja za izkušenega generala in zagovornika trde linije z Zahodom, in ga nasledi z mladim in nepoznanim Džang Džong Namom, je prišla kot strela z jasnega. Zamenjava, podobno kot precej političnih odločitev severnokorejskega režima, pač buri duhove. Nekateri namigujejo, da ga je prav njegova brezkompromisna zvestoba režimu stala položaja.

Kim je bil po mnenju mnogih tisti glavni jastreb režima, ki je kot poveljnik četrtega korpusa odredil obstreljevanje južnokorejskega obmejnega otoka leta 2010, v katerem so bili ubiti štirje ljudje, uničeni pa tudi številni domovi. Ta vojaška akcija je močno poslabšala odnose med obema Korejama. Analitiki zdaj špekulirajo, da se Severna Koreja z odstavitvijo Kima odmika od svoje izzivalne drže, ki jo je zavzela po tem, ko so zaradi februarskega jedrskega poskusa Združeni narodi razširili sankcije proti njej.

Pjongjang spet za status quo? Obstajajo pa tudi drugi znaki, da si Pjongjang na Korejskem polotoku spet želi vzpostavitev statusa quo. Vojaki tako niso več v najvišji stopnji pripravljenosti za vojno, kar je bil prvotni ukaz po tem, ko so Južna Koreja in ZDA začele svoje vojaške vaje. Severna Koreja naj bi iz izstrelišč na vzhodu države prav tako umaknila dve raketi srednjega dosega, ki sta bili pripravljeni na takojšnjo izstrelitev.

Med strokovnjaki vendarle prevladuje prepričanje, da so severnokorejske poteze "dobre volje" prišle prepozno. "Za severnokorejskega voditelja je to izredno težek čas," je za nemški DW povedal Tošimitsu Šigemura iz tokijske univerze Vaseda. "Izbira pravega trenutka je v takšnih primerih izredno pomembna, zato je popolnoma mogoče, da bo Kitajska zapustila Kim Džong Una. Atmosfera med obema državama se spreminja. Kitajska se je morda že odločila, da je čas za spremembo režima v Severni Koreji, saj si ne želi razpada države in kaosa na svojih lastnih mejah," je prepričan Šigemura.

Dodaten dokaz, da Pekingu zmanjkuje potrpljenja, je tudi, da je veliko državnih institucij pretrgalo vezi z bankami v Severni Koreji. Zadnja institucija, ki je s tem izpolnila zahtevo kitajske vlade, je bila Bank of China, ena štirih največjih bank na Kitajskem. Od 7. maja namreč ne sodeluje več s severnokorejsko Foreign Trade Bank, ki jo mnogi povezujejo s spornimi jedrskimi in raketnimi programi Pjongjanga.

Naslednik Kim Džong Una njegov starejši brat? Nemški medij DW je tako prišel do informacije, da ima Kitajska že pripravljen načrt za krizno stanje, ko se režim Kim Džong Una dokončno sesede. Njegov naslednik naj bi tako postal njegov starejši brat Kim Džong Nam, ki naj bi ga Peking že dalj časa uvajal za prevzem oblasti. Kim Džong Nam je sicer najstarejši sin pokojnega Kim Džong Ila, dolgo časa pa je bil prav on glavni kandidat, da svojega očeta nasledi na čelu države, vendar se to ni nikoli zgodilo. Svojemu očetu naj bi se zameril, ker se je želel leta 2001 s ponarejenim potnim listom vtihotapiti v ZDA in obiskati Disneyland.

Če bo do zamenjave na vrhu države tudi dejansko prišlo, naj bi bil Kim Džong Un izgnan na Kitajsko. Težavo pri tej nameri bi lahko predstavljalo dejstvo, kako Kim Džong Nama Severnokorejcem predstaviti kot bodočega očeta in prihodnost države. "Kitajska morda sanja o tem, da bo Kim Džong Nama imenovala kot novega voditelja Severne Koreje, vendar težava je, da ga v Severni Koreji nihče ne pozna," pravi Ken Kato, direktor tokijskega inštituta za človekove pravice v Aziji.

Kje je kitajska rdeča črta? "Na Japonskem morda veliko ljudi pozna severnokorejsko kraljevo družino, vendar so te informacije skrite v Severni Koreji. Celo prebivalci Pjongjanga slabo poznajo Kim Džong Nama," meni Kato. Vse več opazovalcev dogajanja v tej zaprti azijski državi sicer teoriji pritrjuje. Jon Okumura, politični analitiki pri skupini Eurasia, pravi, da je kitajski pritisk pozitiven premik. "Dobro je vedeti, da obstaja rdeča črta in da jo je Peking pripravljen uveljaviti," poudarja. Iz tega stališča je lažje dosegljivo tudi stanje medsebojnega sožitja. Če pa se Severna Koreja tega scenarija ne bo držala, je popolnoma mogoča tudi "umestitev postdinastije oziroma marionetne vlade", sklene.