Aleš Žužek

Sreda,
27. 11. 2013,
13.52

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Kitajska gospodarska rast statistika

Sreda, 27. 11. 2013, 13.52

8 let, 7 mesecev

Ali Kitajci lažejo glede svoje gospodarski rasti?

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Kitajska je imela uradno v zadnjem četrtletju 7,8-odstotno gospodarsko rast. Toda številni so prepričani, da so te številke prenapihnjene in da je gospodarska rast v resnici precej nižja.

Že leta se pojavljajo dvomi glede kakovosti gospodarskih podatkov, ki jih sporoča Kitajska. O uradnih kitajskih statističnih podatkih ne dvomijo samo tuji opazovalci kitajskega gospodarskega razvoja, ampak tudi nekateri domači politiki, piše nemška spletna stran Finanzen100. Tudi zdajšnji kitajski premier je bil skeptičen glede uradnih podatkov o rasti gospodarstva Tako je bil vsaj enkrat glede podatkov o kitajski gospodarski rasti skeptičen tudi zdajšnji kitajski premier Li Keqiang. Kot je razkril Wikileaks, je Li leta 2007, ko je bil še partijski šef v provinci Liaoning, takratnemu ameriškemu veleposlaniku na Kitajskem dejal, da so zanj podatki o rasti bruto domačega produkta (BDP) le neke vrste orientacija. Če se hoče informirati o stanju kitajskega gospodarstva, opazuje samo podatke o porabi elektrike, znesku vseh kreditov in prihodkih železniškega prometa.

Statistične nezanesljivosti se vlečejo že od začetka kitajskega gospodarskega razcveta v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kitajska državna statistika je bila takrat še v povojih in je težko sledila dinamiki kitajskega gospodarstva. Statistika pa ni nezanesljiva samo zaradi metodičnih napak, zbiranje točnih podatkov otežujejo tudi politične strukture.

Partijski oblastniki v provincah izkrivljajo podatke o gospodarski proizvodnji Komunistični oblastniki v provincah namreč iz lastnega interesa, da se pred osrednjo oblastjo pokažejo kot uspešni, v Peking radi pošiljajo izkrivljene podatke o visoki gospodarski rasti. Tako ima veliko podjetij sedež registriran na enem kraju, proizvodnjo pa v drugem. To oblastnikom v provincah omogoča, da v prestolnico namenoma pošiljajo podvojene podatke o gospodarski proizvodnji.

Ponavadi je podatek o gospodarski rasti, ki prihaja iz province, v povprečju višji kot končni podatek o gospodarski rasti, ki ga sporoči osrednja oblast. To pomeni, da se kitajski statistični urad zaveda prenapihnjenosti podatkov, ki prihajajo iz provinc, zato skuša potem z veliko truda izničiti učinek teh izkrivljenih podatkov in ugotoviti dejansko stanje.

Neresnični podatki o rasti kitajskega izvoza Ne samo podatki o gospodarski rasti v provincah, nerealni so tudi podatki o izvozu. Dolga leta je Kitajska svetu sporočala bleščeče podatke o rasti izvoza, ki je tudi v času krize dosegala dvomestne številke. Maja letos pa so kitajske oblasti nenadoma sporočile, da so raziskale in ugotovile, da gre v številnih primerih izvoza le za navidezne posle in subvencijske goljufije.

Če je bila aprila rast kitajskega izvoza 14,7-odstotna, je maja strmoglavila na (realen) pičel en odstotek. Veliko kitajskih podjetij je namreč ponarejalo podatke o izvozu, in sicer zato, da bi pridobilo subvencije, ki jih država izplačuje izvoznikom.

Sumljivi posli v Hongkongu Velik del teh sumljivih poslov je potekal prek Hongkonga. Še aprila je bila rast kitajskega izvoza iz Hongkonga v tujino astronomskih 69 odstotkov, mesec pozneje – po razkritju goljufij – pa le še 7,7 odstotka.

Zaradi vseh teh napak in napačnih podatkov so se na Kitajskem odločili, da z začetkom prihodnjega leta uvedejo mednarodno primerljive statistične standarde. Najpozneje sredi prihodnjega leta bodo tako s Kitajske prihajali podatki, ki bodo vsaj teoretično ustrezali tem pravilom.

Vprašanje pa je, ali bodo ti podatki res pravi. Veliko je namreč skeptikov, ki že leta trdijo, da je bila povprečna kitajska gospodarska rast v zadnjih letih visoka od dva do štiri odstotke in ne od sedem od devet odstotkov, kot je sporočala kitajska statistika.