Albanci po 68 letih spet v Beogradu

Čeprav se tako Srbija kot Albanija približujeta Evropski uniji, so odnosi med tema dvema državama tako oteženi z zgodovino in vojno, da je obisk visokega politika precedens. Edi Rama, albanski premier, je po 68 letih prvi albanski voditelj, ki je obiskal Beograd. Leta 1946 ga je obiskal Enver Hoxha. Rama se ni sprehajal po ulicah srbskega glavnega mesta, sestal pa se je s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem.

Seveda organizacija obiska ni potekala brez zapletov. Najprej so ga načrtovali za 22. oktober, a je bil odpovedan zaradi incidenta na nogometni tekmi med Srbijo in Albanijo. Incident z zastavo je namreč državi potisnil v vrtinec medsebojnega obtoževanja, predvsem pa je opozoril na to, kako krhki so obnosi med Srbijo in Albanijo.

Toda ker je Evropska unija vztrajala, da morata državi normalizirati odnose, so se politiki obeh držav dogovorili, da bodo kljub "očitnim nesoglasjem", kot je odnose med državama opisal srbski premier Vučić, zgodovinski obisk organizirali 10. novembra.

Velika Albanija je srbska nočna mora "Obisk razumemo kot odprtje novega poglavja v odnosih med državama in kot pot k sodelovanju," je za francosko agencijo AFP dejal neimenovani vir iz srbske vlade.

"Ne smemo pasti v past nacionalistične politike, ki nas ima že dolgo časa za talce," je pred obiskom dejal Edi Rama: "Smo na skupni poti k evropski družini." V intervjuju za turško agencijo Anatolia je dodal, da "čas zahteva nove pristope za boljšo prihodnost ljudi".

Seveda je obisk albanskega premierja v Srbiji lahko ključna točka odnosov med državama. Kot so v analizi zapisali v Zavodu IFIMES, se med dolgoletno vlado Salija Berishe in Borisa Tadića odnosi med državami niso otoplili, ker sta se oba bala "svojih" Albancev oziroma "svojih" Srbov. Ideje o Veliki Albaniji in Veliki Srbiji so se kot odmev slišale ob vsakokratnih volitvah v obeh državah.

Ko sta bila leta 2013 oziroma letos za voditelja svojih držav na volitvah izbrana Rama in Vučić, naj bi zapihal bolj zmeren veter. "Menim, da je Velika Albanija le srbska nočna mora. Nikoli ni bila del naših političnih načrtov," je pred obiskom dejal albanski zunanji minister Ditmir Bushati.

Podoben odgovor je Aleksandru Vučiću poslal tudi Edi Rama, ko je srbski premier od ameriške administracije pričakoval odgovor, ali želijo "Veliko Albanijo ali evropsko Srbijo". Rama je tedaj dejal, da bo "Srbija normalna država, ko bo realna Srbija dojela, da je Velika Albanija naivna obsesija".

Angela Merkel miri obe strani Toda kljub optimizmu zamere seveda niso bile pozabljene čez noč. Pred avgustovsko konferenco o sodelovanju na Balkanu v Berlinu je nemška kanclerka napovedala, da bo kot predstavnik Zahodnega Balkana nastopal albanski premier. Srbi so nemudoma poslali protestno noto, češ da albanskega premierja pač ne priznavajo kot predstavnika Balkana, in celo napovedovali bojkot konference. Seveda se to ni zgodilo in obveljala je beseda železne kanclerke.

Tudi ob tokratnem obisku je imela prste vmes Angela Merkel. Ko so obisk po nogometnem incidentu odpovedali, je po navedbah Rame v telefonskih pogovorih oba premierja prepričala, da ponovno določita datum obiska.

Z avtobusi na albanski miting Tudi ob tokratnem napovedanem obisku so se pojavile želje po odpovedi. Srbska vlada vse do zadnjega ni potrdila načrta obiska. Nazadnje se naj bi premierja srečala danes, sestanek pa naj bi trajal dvajset minut.

Srbsko javnost še najbolj razburja to, da se bo po uradnem sestanku albanski premier odpravil v Preševo na jugu Srbije, kjer mu tamkajšnji Albanci pripravljajo velik sprejem. Po poročanju časopisa Alo! naj bi albansko veleposlaništvo v Beogradu najelo avtobus, da bi petdesetčlansko delegacijo odpeljali na "albanski miting".

Časopis Kurir je zapisal, da je tamkajšnji župan Ragmi Mustafa Ramo imenoval "naš drugi premier" in da mu je Beograd skušal preprečiti obisk juga države.

Uradni politiki so seveda takoj obsodili provokacije. Predsednik odbora za Kosovo srbskega parlamenta Milovan Drečun je dejal, da so trditve Kurirja zapisane z namenom destabiliziranja odnosov. Albanski zunanji minister je izjavil, da ne razume, v čem je težava obiska juga Srbije, saj je bil dogovorjen z Beogradom že, ko je bil zgodovinski sestanek napovedan za 22. oktober. "Ta regija je že preveč pretrpela zaradi vojn in medsebojnih obtoževanj," je dodal.