Afriška unija o krizi v Maliju

V Adis Abebo prihajata tudi južnoafriški predsednik Jacob Zuma ter liberijska predsednica in Nobelova nagrajenka za mir Ellen Johnson-Sirleaf. Jubilejni, 20. vrh, je namenjen predvsem obeležitvi 50. obletnice vzpostavitve "Organizacije afriške enotnosti", ki se je leta 2002 preimenovala v Afriško unijo. Na koncu zasedanja pod naslovom "Panafrikanizem in afriška renesansa" je predvideno tudi veliko slavje.

Kako pospešiti vojaško operacijo proti islamističnim upornikom v Maliju Sicer pa bo vrh posvečen predvsem iskanju rešitev za krizo v Maliju. Iskali bodo načine, kako pospešiti vojaško operacijo proti islamističnim upornikom na severu države, ki jo je odobril tudi Varnostni svet ZN. Odprto naj bi bilo predvsem vprašanje financiranja te misije, ki naj bi jo sestavljale afriške sile.

V torek naj bi na sedežu Afriške unije organizirali tudi donatorsko konferenco, na kateri bodo zbirali denar za to misijo, ki naj bi skupno štela 5300 vojakov z afriške celine, večina sicer iz skupine Zahodnoafriških držav. Za zdaj je svoj prispevek v teh silah obljubilo devet držav - Nigerija, Niger, Burkina Faso, Togo, Senegal, Benin, Gana, Gvineja in Čad.

Prišel naj bi tudi sudanski predsednik, ki je obtožen vojnih zločinov Ob Maliju naj bi se sicer v Adis abebi posvetili tudi napetemu položaju v DR Kongu in Srednjeafriški republiki. Razpravljali pa naj bi tudi o zastalih mirovnih pogajanjih med Sudanom in Južnim Sudanom. V Adis Abebo naj bi sicer prispela tudi predsednika obeh držav, sudanski Omar al Bašir in Salva Kiir, ni pa še jasno, ali se bosta tudi sestala.

Etiopija je sicer ena redkih držav, v katero Bašir še lahko potuje, ne da bi tvegal prijetje zaradi tiralice Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). To ga je leta 2010 obtožilo zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v pokrajini Darfur. Ker pa Etiopija ni podpisnica Rimskega statuta o ICC, ji ni treba izročiti sudanskega predsednika.