Četrtek, 23. 7. 2026, 21.57
2 months, 3 weeks
Neverjetno. Trump naj bi načrtoval napad na še eno državo. To je za zdaj znano.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,90
Ameriški predsednik Donald Trump naj bi razmišljal o začetku vojaške operacije v Maliju, piše ameriški medij Washington Post. Če se bo to uresničilo, bo to že osma država, v kateri ali proti kateri je posredoval Trump v svojem drugem predsedniškem mandatu. Mali je država v Sahelu, območju Afrike, ki je v zadnjem času v Sloveniji znano zaradi spodletele kandidature Tanje Fajon.
Po poročanju Washington Posta ameriški predsednik Donald Trump razmišlja o vojaški akciji proti malijski islamistični skupini JNIM, ki je povezana z Al Kaido. Medij kot vire navaja sedanje in nekdanje (anonimne) vladne uradnike.
Vzpon islamistov v Maliju
Niti malijska vlada niti Pentagon se nista odzvala na prošnjo Washington Posta za komentar. Uradnik Bele hiše ni želel komentirati načrtov, vendar je izjavil, da ZDA pozivajo vlade severne in zahodne Afrike, naj "kupijo ameriško opremo in storitve za podporo njihovemu boju proti terorizmu".
Uradnik je dodal: "Pozivamo regionalne partnerje in naše zaveznike v Natu, naj podprejo zavezništvo Sahel v boju proti JNIM in Islamski državi. Regijo Sahel že leta pestijo ponovno vzcvetele islamistične milice, piše švicarski medij Watson.
V Maliju, ki je vlada vojaška hunta, so tudi ruski plačanci
Kljub uporabi ruskih plačancev lokalne oblasti – v Maliju vlada hunte pod vodstvom generala Asimija Goite – vse bolj izgubljajo nadzor v boju proti teroristom. Šele aprila letos je JNIM v dobro usklajeni ofenzivi zavzel strateško pomembno mesto na severu države in v samomorilskem napadu ubil malijskega obrambnega ministra.
Mali je država, v kateri vlada vojska, ki jo vodi general Asimi Goita (prvi z leve).
Civilisti v Maliju močno trpijo zaradi obsega nasilja – vendar tega nasilja ne izvajajo izključno islamisti. Glede na podatke o lokacijah in dogodkih oboroženih spopadov sta lani v Maliju JNIM in Islamska država ubila 232 civilistov, vlada in njene plačanske skupine (kot je zloglasni Wagner) pa so odgovorne za 925 smrtnih žrtev civilistov, piše Watson.
Strah Američanov, da bi izbruhnili spopadi z ruskimi plačanci
Ameriški vladni uradniki so še vedno razdeljeni glede tega, ali naj nadaljujejo ameriško vojaško intervencijo v Maliju, poroča Washington Post. Ena od spornih točk je, da bi ameriška intervencija lahko privedla do neposrednih konfliktov z ruskimi plačanci v regiji – silami, ki so tesno povezane z ruskim ministrstvom za obrambo.
Lani je Trumpova administracija ponovno uvedla omejeno izmenjavo obveščevalnih podatkov z Malijem, potem ko je bila ta v veliki meri prekinjena pod predsednikom Joejem Bidnom zaradi sodelovanja Malija z Rusijo in zaradi njene nedemokratične oblike vladanja.
