Četrtek, 11. 7. 2019, 9.04
5 let, 4 mesece
24 let od genocida v Srebrenici še vedno iščejo posmrtne ostanke žrtev #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,42
28
V Srebrenico se danes od zgodnjih jutranjih ur zgrinja na tisoče ljudi, ki se bodo v bližnjem spominskem centru v Potočarih poklonili žrtvam genocida, v katerem so sile bosanskih Srbov pred 24 leti po zavzetju tega mesta v samo nekaj dneh ubile več kot 8.300 Bošnjakov. Na današnji spominski slovesnosti bodo pokopali posmrtne ostanke 33 žrtev. Posmrtne ostanke približno tisoč žrtev še vedno iščejo.
Najmlajša izmed smrtnih žrtev, ki jih bodo pokopali danes, je imela pred 24 leti 16 let, najstarejša pa 82 let. Gre za dečka in žensko. V Potočarih so doslej pokopali 6.610 žrtev genocida. Posmrtne ostanke približno tisoč žrtev še iščejo, saj so jih sile bosanskih Srbov iz primarnih grobišč premeščale na različne kraje, da bi zakrile svoj zločin. Njihova identifikacija je zato zahtevna.
V Srebrenici se tisoči spominjajo žrtev genocida
Na slovesnosti v Potočarih naj bi po napovedih danes med drugim sodeloval tudi predsednik Mehanizma Združenih narodov za mednarodna kazenska sodišča, naslednika haaškega sodišča, Carmel Agius, ki je poudaril, da zločini v Srebrenici po njegovem mnenju sodijo med najmračnejše zločine v človeški zgodovini.
Tistim, ki zanikajo genocid, je Agius sporočil, da njihovo obnašanje pravzaprav predstavlja zaključno fazo genocida. Srebrenica mora po njegovem mnenju ostati pretresljiv opomnik na bolečino in trpljenje, ki ju tisti, ki v imenu nasilnih, zlobnih in uničujočih ideologij vodijo druge, lahko zagrešijo nad nedolžnimi in ranljivimi v družbi.
Sile bosanskih Srbov so 11. julija 1995 ubile več kot 8.300 Bošnjakov. Posmrtne ostanke približno tisoč žrtev še vedno iščejo.
Ob 24. obletnici genocida sta se s skupno izjavo oglasila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn. Poudarila sta, da je nujno, da se spomin na nedolžne ubite ohrani, prav tako pa je nujno, da se konča zanikanje sodno potrjenih dejstev o naravi tega zločina, ki so ga leta 1995 zagrešili pripadniki vojske in policije bosanskih Srbov.
"Ta tragedija nas še vedno preganja. Naša srca in misli so z žrtvami in vsemi tistimi, katerih življenja so zaznamovali ti tragični dogodki. Naša skupna dolžnost je, da se Srebrenice, ki predstavlja enega izmed najmračnejših dogodkov v sodobni evropski zgodovini, vedno spominjamo," sta zapisala Mogherinijeva in Hahn.
Židan: Naša naloga je, da spomin in opomin Srebrenice ohranjamo še naprej
Opoldne so se z minuto molka žrtvam v Srebrenici poklonili tudi v državnem zboru. Predsednik Dejan Židan je poudaril, da je naša naloga, da spomin in opomin na ta grozovit zločin ohranjamo še naprej. Ob tem je opozoril, da obljuba "nikoli več" prelahko spolzi z jezika in je tudi prevečkrat prelomljena.
Izpostavil je, da se mednarodna skupnost na današnji dan z grozo spominja prelomljene obljube, dane ob koncu druge svetovne vojne, in da se spominja ene od najhujših lastnih napak v naši zgodovini, ki kot črni madež ostaja na duši celotne sodobne zahodne civilizacije. Na današnjo obletnico se je odzval tudi zunanji minister Miro Cerar, ki je zapisal, da je 11. julij vse od leta 1995 dan bolečega spomina na žrtve genocida v Srebrenici.
Zakaj ne smemo pozabiti Srebrenice?
Genocid v Srebrenici velja za največji zločin v vojni po razpadu Jugoslavije in največji zločin po drugi svetovni vojni na evropskih tleh. Spomladi leta 1995 je postalo jasno, da je vojna v BiH v zadnji fazi. V mednarodni skupnosti so se namreč že odločili, da bodo BiH razdelili na dve enoti, in sicer na srbsko entiteto in federacijo pod nadzorom bošnjaških in hrvaških enot. V to je načeloma privolil tudi srbski predsednik Slobodan Milošević, odprto je bilo le vprašanje, kako se bo delilo ozemlje.
Genocid v Srebrenici velja za največji vojni zločin po razpadu Jugoslavije in največji vojni zločin po drugi svetovni vojni na evropskih tleh. Srebrenico so bosanski Srbi zavzeli, ko je bila ta varno območje pod okriljem Združenih narodov.
Poveljniku sil bosanskih Srbov Ratku Mladiću, kasneje znanemu tudi pod vzdevkom balkanski klavec, se je z etničnim čiščenjem muslimanskih naselij znotraj srbskih ozemelj v BiH, gre za področje Srebrenice, Žepe, Goražd in Bihaća, zato mudilo. "Moramo doseči svoj končni cilj, popolno srbsko Podrinje. Ne bo umika, dokler je vprašanje srebreniška enklava. Življenje naših sovražnikov moramo narediti nemogoče," je vojakom govoril Mladić.
Balkanski klavec obsojen na dosmrtni zapor
Mladićeva vojska je 11. julija 1995 po treh letih napadov zavzela Srebrenico, varno območje pod okriljem Združenih narodov, ki so ga branili nizozemski vojaki. "Srbskemu narodu podarjamo to mesto. Po uporu dahij se bomo Turkom maščevali za vse, kar se je dogajalo na teh območjih," je pred kamerami napovedoval Mladić. V poznejših dneh so sile bosanskih Srbov v Srebrenici in okolici ubile več kot osem tisoč moških in dečkov, z domov pa je bilo pregnanih okoli 30 tisoč ljudi.
Nekdanjega poveljnika bosanskih Srbov, ki je bil eden od glavnih akterjev vojne v BiH, je haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije leta 2017 obsodilo na dosmrtni zapor.
Mladića, ki je bil poleg prej omenjenega Slobodana Miloševića in nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, eden izmed glavnih akterjev krvave morije v BiH med letoma 1992 in 1995, je haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zaradi vojnih zločinov leta 2017 obsodilo na dosmrtni zapor.
Karadžić je bil marca letos v Haagu prav tako obsojen na dosmrtno zaporno kazen, a se je na kazen pritožil. Milošević je zaradi srčnega napada leta 2006 umrl v zaporu v Haagu. V Srebrenici zdaj živi nekaj več kot 13 tisoč ljudi, med njimi sedem tisoč Bošnjakov. Pred vojno je Srebrenica štela 36 tisoč prebivalcev, med njimi 27 tisoč Bošnjakov.
28