Sobota, 12. 8. 2023, 22.00
1 leto, 2 meseca
"Zelo hudo je, pa Zgornja Savinjska dolina sploh še ni všteta"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič.
V nedavnih katastrofalnih poplavah, morda najhujših, ki so kadarkoli prizadele Slovenijo, so ogromno škode utrpeli tudi kmetje. Poplave so ponekod še dodatno poglobile krizo, ki so jo nekatere kmetije doživele že med pomladnimi nalivi in julijskimi neurji, opozarja predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič in slovensko vlado poziva, naj čim prej sprejme ustrezne ukrepe za pomoč.
Na Gorenjskem, Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi ponekod drugje po Sloveniji, kjer so reke prestopile bregove, danes marsikje naletimo na z debelo plastjo mulja in drugih naplavin prekrite njive. Nekje so bale razmetane kot frnikole, drugod sredi pašnika leži drevesno deblo, ki ga tam nikakor ne bi smelo biti. Polja koruze so ponekod videti kot počesana – jasno je, da je čeznje drla voda.
Posledice poplav v Savinjski dolini.
V katastrofalni ujmi, ki je prejšnji konec tedna zajela velik del Slovenije, je bilo po do zdaj znanih podatkih poplavljenih 16 tisoč hektarov obdelovalnih površin, je za Siol.net dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič in poudaril, da to še ni vse, saj še nimajo podatka za Zgornjo Savinjsko dolino. Končna številka bo verjetno najbližje 20 tisoč hektarom, je ocenil.
Ob tem je poudaril, da bodo pri izračunu škode poplavljene njive zgolj del enačbe. "Zalilo je kmetije, v vodi je bila živina, poplavljeni so bili delovni stroji, krma, ne nazadnje tudi stanovanjski prostori kmetovalcev," je dejal in izpostavil, da so kmetje najprej reševali živino, nato opremo in šele na koncu, če je za to sploh še bila možnost, lastna bivališča oziroma stvari v njih.
Najverjetneje bo treba zavreči ogromno pridelka
Solata, zelje in podobne poljščine, čez katere je tekla umazana voda, v kateri so lahko ob mulju tudi najrazličnejše bakterije, morda tudi težke kovine, bodo najverjetneje romali med odpadke, je pojasnil Žveglič. Koruza je bila poplavni vodi izpostavljena nekoliko manj, možnost rešitve pridelka obstaja tudi pri bučah ali fižolu, na primer.
Končni odgovor, ali bodo prizadete poljščine po poplavah še primerne za uživanje oziroma nadaljnjo predelavo, bi morale dati analize vsebnosti potencialno nevarnih snovi, ki bi jih bilo treba opraviti na več lokacijah po Sloveniji, je dejal predsednik KGZS.
V katastrofalni ujmi, ki je prejšnji konec tedna zajela velik del Slovenije, je bilo po do zdaj znanih podatkih poplavljenih 16 tisoč hektarov obdelovalnih površin, uradna končna številka pa bo najverjetneje še precej višja.
Žveglič ne želi, da bi finančno breme takšnih analiz v trenutnih izrednih razmerah padlo na kmetijske zadruge oziroma posamezne kmete, nekateri bi zaradi nezmožnosti lotiti se takšnega projekta namreč preprosto morali zavreči vse poplavljene poljščine.
Po njegovem mnenju bi moral biti zelo hitro vzpostavljen nacionalni program analiz ustreznosti pridelkov za uživanje oziroma predelavo. Poudaril je, da v Sloveniji imamo ustanove, ki bi takšne analize lahko izvajale, na primer Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
"Nekateri bodo imeli več kot stoodstotno škodo"
Žveglič je opozoril, da so bile katastrofalne poplave za številne slovenske kmete zgolj dozdajšnji letošnji finale sezone povzročanja škode ekstremnega vremena.
Dodal je, da bo škoda, ki so jo do zdaj utrpeli nekateri kmetje, celo presegla sto odstotkov. "Nekateri so spomladi posadili krompir, pa so jim ves nasad uničile obilne padavine. Zdaj jim je drugo rundo pridelka uničila poplava."
Spomnil je tudi na serijsko neurje, ki je Slovenijo skoraj dva tedna bičalo sredi julija. Toča in orkanski veter sta takrat mnogim kmetom močno načela pridelek, tistim, ki so tudi lastniki gozdov, pa je velike težave povzročal vetrolom.
Kmetijska ministrica Irena Šinko si je s predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Romanom Žvegličem (v sredini) 23. maja ogledala tri kmetije, ki so utrpele škodo ob obilnem deževju.
Enotnega recepta za pomoč kmetijam, ki jih je prizadela ujma, ni
Ker se različne kmetije ukvarjajo z različno dejavnostjo, je v prvi fazi sanacije in pomoči tako rekoč nemogoče najti način, kako enakopravno pomagati vsem, je bil jasen Žveglič. Kot primer je navedel nekatere kmetije, katerih primarni proizvod so mleko in mlečni izdelki, ki imajo zaradi slabih oziroma ponekod celo neobstoječih cestnih povezav trenutno velike težave z odvozom mleka.
Poudaril je sicer, da se je takoj po poplavah pokazala pregovorna kmečka solidarnost in da so kmetje, ki jih je prizadela ujma, prejeli ogromno ponudb za pomoč tako doma kot iz tujine. Še največja ovira je logistika, je dejal Žveglič. Eden prvih ukrepov, ki so ga izvedli v okviru pomoči prek KGZS, je bila dostava voluminozne krme oziroma sena na kmetije, ki so ostale brez oziroma jim je poplavilo silose in bale.
Katastrofalne poplave so bile za številne slovenske kmete zgolj dozdajšnji letošnji finale sezone povzročanja škode ekstremnega vremena.
Kaj lahko stori država? V prvi vrsti naj ne pozabi kmetov.
Žveglič upa, da bodo za zaposlene in samozaposlene v kmetijstvu, kar zadeva nadomestila za od poplav povzročeno škodo, veljali isti pogoji kot v drugih gospodarskih panogah. Upa tudi, da bo država čim prej sprejela načrt, kako finančno pomagati kmetom, da bodo lahko čim prej znova začeli normalno delati.
Po njegovem mnenju zakon o odpravi posledic državnih nesreč, ki so ga poslanke in poslanci z 79 glasovi za in brez enega samega glasu proti sprejeli v sredo, za kmete ne bo dovolj dober. Prepričan je, da bo treba sprejeti še dodaten interventni zakon, ki bi med drugim samozaposlenim kmetom odpisal določene prispevke, urejal področje katastrskega dohodka in zmanjšal pristojbine za gozdne ceste.
Žveglič je slovensko vlado še pozval, naj ne pozabi kmetov in naj ne ostanejo prepuščeni samim sebi.
