Zaznana neodvisnost pravosodja: Slovenija ponovno med najslabšimi v EU

Glavni razlog za nizko zaznano neodvisnost pravosodja v Sloveniji so vmešavanje ali pritiski vlade in politikov, drugi razlog pa so vmešavanje ali pritiski ekonomskih ali drugih dejavnikov, ugotavlja komisija.

Ne ocenjujejo le pravosodnih sistemov, ampak tudi ugled sodnikov

Komisarka za pravosodje Vera Jourova je ob tem poudarila, da je v dozdajšnjih pogovorih s slovenskimi oblastmi zaznala zelo močno odločenost zdajšnje vlade za izboljšanje zaznane neodvisnosti pravosodja.

"Še vedno je svež moj spomin na lanski obisk v Sloveniji, ko sem imela zelo dobre pogovore s predsednikom vlade in pravosodnim ministrom, ki sta zelo zainteresirana in odločena izboljšati zaznano neodvisnost pravosodja," je povedala komisarka.

Izpostavila je tudi, da pri oceni zaznane neodvisnosti ne ocenjujejo le pravosodnih sistemov kot takih, ampak tudi ugled sodnikov, ki ga je treba zagotoviti z organizacijskimi in pravnimi sredstvi ter tudi z delom sodnikov.

Spodbuda za nadaljnje reforme

"To je tek na dolge proge, a v Sloveniji vidim močno odločenost zdajšnje vlade. Tudi ti podatki bodo spodbuda za nadaljnje reforme na področju pravosodja in pregona," je še poudarila komisarka.

Ministrstvo za pravosodje: Ocene Evropske komisije so pozitivne

Ministrstvo za pravosodje je ocene Evropske komisije označilo za izredno pozitivne. Na ministrstvu poudarjajo, da ocena temelji na podatkih, zbranih na podlagi ankete Svetovnega gospodarskega foruma. 

Kot pravijo na ministrstvu, "na splošno javno mnenje pomembno vplivajo tudi izjave vidnih funkcionarjev oziroma nosilcev političnih in oblastnih funkcij, ki so v preteklem obdobju v svojem slogu pogosto prestopile mejo upravičenosti in dopustnosti. Sem glede na metodologijo iz pregleda stanja spadajo tudi izjave vidnih posameznikov iz gospodarstva."

Slovenija je po besedah Jourove v primerjavi s prejšnjimi poročili izboljšala učinkovitost pravosodnega sistema, zlasti v administrativnih primerih, čeprav je število nerešenih primerov v splošni kategoriji civilnih, gospodarskih, administrativnih in drugih zadev za državo še vedno izziv.

Komisija v primeru Slovenije opaža tudi razvoj na področju kakovosti pravosodnega sistema, na primer pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri obravnavi zadev ter standardih kakovosti.

Vendar je še prostor za izboljšave, na primer pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij za komunikacijo s strankami in objavo sodb na spletu, je izpostavila komisarka.

Poleg Belgije, Bolgarije, Italije, Estonije in Latvije je komisarka Vera Jourova Slovenijo izpostavila tudi med redkimi članicami, ki imajo standarde o najdaljšem sprejemljivem obdobju za nerešene zadeve. Foto: Reuters

Komisarka je Slovenijo izpostavila tudi kot zgled na področju dostopnosti pravosodnih sistemov, ki se je v Uniji na splošno izboljšala, na primer v povezavi z elektronsko vložitvijo zahtevkov ali spodbujanjem alternativnega reševanja sporov.

Slovenija je z reformo, ki omogoča elektronsko izdajo dokumentov strankam in odvetnikom, leta 2015 prihranila več kot 4,2 milijona evrov, kar je več kot dva odstotka proračuna sodišč, je ponazorila Jourova.

Slovenija je, tako kot lani, tudi v letošnjem pregledu še vedno na prvem mestu po usposabljanju sodnikov. Ima tudi največ sodnikov na sto tisoč prebivalcev, medtem ko je po številu odvetnikov na sto tisoč prebivalcev na repu lestvice.

Slovenija je na prvem mestu med članicami EU tudi po številu novih civilnih, gospodarskih, administrativnih in drugih zadev, ki jih sodstvo prejme v reševanje.

Evropska komisija v pregledu primerja učinkovitost, kakovost in zaznano neodvisnost pravosodnih sistemov članic Unije. Namen je prispevati k izboljšanju pravosodnih sistemov ter s tem k spodbujanju naložb in gospodarske rasti.

Pregled stanja v pravosodju upošteva zlasti podatke članic, letos pa prvič vključuje tudi ugotovitve raziskave Eurobarometer o mnenju državljanov in podjetij o neodvisnosti sodstva v EU.

Komisija bo ugotovitve pregleda upoštevala pri ocenjevanju držav v okviru evropskega semestra ter pri določanju prednostnih področij financiranja v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov v povezavi s pravosodnimi reformami.