Sobota, 4. 4. 2020, 15.55
4 leta, 7 mesecev
Zaradi stigme obolelih je lahko širjenje koronavirusa hitrejše
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,27
4
Ne sme se nam zgoditi, da bodo posamezniki zaradi predsodkov, strahu ali napačnih predstav, deležni stigmatizacije in izločitve, opozarja Varuh človekovih pravic.
Z izbruhom koronavirusa so se pojavili številni primeri diskriminacije po svetu in tudi pri nas, opozarja Unicef.
Na družabnih omrežjih je veliko sovraštva do domnevnih prenašalcev novega koronavirusa, v lokalnih skupnostih se širijo nepreverjene govorice o tem, kdo naj bi bil okužen in predvsem, kako se nekateri okuženi naj ne bi držali navodil in podobno.
V Rdečem križu Slovenije (RKS) so z namenom preprečevanja stigmatizacije prevedli Vodnik za preprečevanje in naslavljanje družbene stigme, povezane s pandemijo covida-19, ki so ga pripravili Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca in Unicef.
Zakaj novi koronavirus povzroča toliko stigmatiziranja
Kot so zapisali v vodniku, raven stigmatiziranja, povezana s covidom-19, temelji na treh glavnih dejavnikih, in sicer:
1. Gre za novo bolezen, o kateri je še veliko neznanega.
2. Pogosto se bojimo neznanega.
3. Ta strah se zlahka poveže z drugačnimi.
"Razumljivo je, da v javnosti prihaja do zmede, tesnobe in strahu. Žal ti dejavniki obenem podžigajo škodljive stereotipe," pravijo na RKS.
"Družbena stigma v kontekstu zdravja je negativna povezava med osebo ali skupino ljudi z določenimi značilnostmi in določeno boleznijo. Ob izbruhu to lahko pomeni, da so ljudje ožigosani, stereotipizirani, diskriminirani, ločeno obravnavani in/ali izgubijo status zaradi zaznane povezave z boleznijo. Takšna obravnava lahko negativno vpliva na obolele in njihove skrbnike, družino, prijatelje in skupnosti. Prav tako so lahko stigmatizirani ljudje, ki nimajo bolezni, a si delijo druge značilnosti s to skupino. Trenutni izbruh covida-19 je sprožil družbeno stigmatiziranje in diskriminatorno vedenje proti ljudem iz določenega etničnega okolja in vseh, za katere se zdi, da so bili v stiku z virusom," so zapisali v vodniku.
Stigma lahko privede do skrivanja bolezni
Kot izpostavljajo, lahko stigma ogrozi družbeno povezanost in zahteva družbeno izoliranje skupin, kar lahko prispeva k razmeram, v katerih je verjetnost širjenja virusa večja in ne manjša.
To lahko privede do resnih zdravstvenih težav in ogroža nadzor izbruha bolezni, pravijo in dodajajo, da lahko stigma privede do skrivanja bolezni, da bi se ljudje izognili diskriminaciji, preprečuje ljudem, da bi takoj poiskali medicinsko pomoč in odvrača prevzemanje zdravih navad.
Stigma in strah ovirata pravilen odziv
Kot poudarjajo, dokazi jasno kažejo, da stigma in strah, ki spremljata nalezljive bolezni, ovirata pravilen odziv. "Treba je graditi trdno zaupanje in ponuditi zanesljive zdravstvene storitve in svetovanje, izkazovati empatijo s prizadetimi, poskrbeti za razumevanje bolezni in uvesti učinkovite, praktične ukrepe, s katerimi lahko ljudje zaščitijo sebe in svoje bližnje," so zapisali.
"Za učinkovito delovanje proti bolezni in zaradi izogibanja podžiganju strahu in stigme je najpomembneje, kako komuniciramo o virusu SARS-CoV-2. Razviti moramo varno okolje, da bomo lahko odprto, iskreno in učinkovito razpravljali o bolezni in njenih učinkih," še dodajajo.
Varuh: "Posamezniki ne smejo biti deležni izločitve"
Tudi Varuh človekovih pravic je že pred mesecem dni opozoril, da se nam ne sme zgoditi, da bodo posamezniki zaradi predsodkov, strahu ali napačnih predstav, deležni stigmatizacije in izločitve.
"Pri Varuhu človekovih pravic se zavedamo, da situacije, kot je denimo izbruh koronavirusa, vzbujajo med ljudmi nelagodje in strah. To lahko privede do neljubih dogodkov, na katere morajo biti odgovorni v naši državi pripravljeni," so zapisali.
Kot še dodajajo, Varuh budno spremlja, kaj institucije počnejo. "In če bomo zaznali stigmatizacijo ali kakršnekoli druge kršitve človekovih pravic, bomo pristojne pozvali k pojasnilom in ustreznemu ukrepanju. Menimo tudi, da bi morali pristojni poleg smernic, kako zagotoviti javno zdravje, pripraviti tudi smernice oziroma strategije, da do stigmatizacije (domnevnih) bolnikov ne bi prihajalo."
Kako otroku razjasniti nekatere predsodke
Unicef medtem opozarja, da se lahko med diskriminiranimi zaradi koronavirusa znajdejo tudi otroci in družine. Vsakršna diskriminacija, nasilje in nadlegovanje so nedopustni, poudarjajo. "Kot starši pa se lahko z otrokom o tej temi pogovorimo in razjasnimo nekatere predsodke, ki o koronavirusu krožijo v javnosti."
Kot pravijo na Unicefu, je razumljivo, da se v poplavi informacij o koronavirusu, odrasli počutimo negotovo, zato je pričakovano, da tudi otroci doživljajo stisko.
"Otroci morda težko razumejo informacije v medijih, zato so lahko še posebej izpostavljeni občutkom tesnobe, stresa in žalosti. Če se z otrokom odkrito pogovorite na njemu razumljiv način, lahko olajšate njegovo stisko in ga spodbudite k pozitivnemu pristopu," pravijo.
Kot še dodajajo, smo se Slovenci v preteklosti vedno izkazali kot izjemno solidaren in sočuten narod, ki razume stisko ranljivejših, zato je tudi v trenutnih razmerah pomembno, da združimo moči pri širjenju prijaznosti, podpore in razumevanja do drugega. "To vključuje tako odgovorno ravnanje v obliki izvajanja zaščitnih ukrepov za preprečitev širjenja okužbe in tudi preprečevanja širjenja nestrpnosti."
V Unicefu so pripravili napotke, kako se pogovoriti z otrokom. Navajamo jih spodaj:
Začnite tako, da otroka spodbudite k pogovoru. Ugotovite, koliko že ve o koronavirusu, in dopustite, da vam pove vse, o čemer razmišlja. Če je vaš otrok mlajši in za koronavirus še ni slišal, vam ni treba zastavljati vprašanj - le izkoristite priložnost, da ga spomnite na pomembne higienske ukrepe ter pazite, da pri tem ne spodbujate strahu. Poskrbite, da ste v varnem okolju in dovolite otroku, da prosto govori. Risbice, zgodbe in druge dejavnosti lahko pomagajo spodbuditi pogovor.
Najpomembneje je, da otrokovih skrbi ne ignorirate ali jih poskušate zmanjševati. Zagotovite mu, da razumete njegove občutke in mu pojasnite, da je strah v takšnih primerih nekaj povsem normalnega. Namenite mu vso pozornost, mu prisluhnite in zagotovite, da se lahko kadarkoli pogovori z vami ali odraslo osebo, ki ji zaupa.
2. Bodite iskreni in pojasnite situacijo na otroku prijazen način
Otroci imajo pravico do resničnih informacij o dogajanju po svetu, odrasli pa imajo dolžnost zaščititi otroke pred stisko. Jezik prilagodite starosti otroka, opazujte, kako se odziva in bodite pozorni na njegovo morebitno tesnobo. Kadar ne znate odgovoriti na vprašanja, ne ugibajte. Izkoristite priložnost, da skupaj poiščeta odgovore.
Spletne strani, kot so www.nijz.si, www.gov.si/teme/koronavirus, www.unicef.org/coronavirus/covid-19, so vam lahko v pomoč. Pojasnite mu, da nekatere informacije na spletu niso natančne in da je zato najbolje zaupati strokovnjakom.
3. Pokažite mu, kako lahko zaščiti sebe in svoje prijatelje
Eden najboljših načinov za zaščito otrok pred koronavirusom in drugimi boleznimi je pravilno umivanje rok. Ni treba, da je to zastrašujoč pogovor. Umivanje rok je lahko zabavno, če ga pospremite s pesmijo ali plesom. Oglejte si video:
Otroku tudi pokažite, kako pravilno kihati in kašljati v rokav. Opozorite ga, naj bo pozoren, da ni preblizu drugim ljudem in ga spodbudite, da vam pove, če se tudi sam slabo počuti.
4. Delujte pomirjujoče in razumevajoče
Na televiziji ali na spletu smo obkroženi s številnimi skrb vzbujajočimi podobami, zato se lahko včasih zdi, kot da je kriza vsepovsod okoli nas. Otroci morda ne razlikujejo med podobami na zaslonih in njihovo resničnostjo, zato lahko začnejo verjeti, da so v neposredni nevarnosti.
Otroku lahko pomagate obvladovati stres tako, da mu omogočite igro in sprostitev, kadar je to mogoče. Ohranjajte čim več običajnih rutin in urnikov, še posebej, preden gre otrok spat, ali pa mu pomagajte ustvariti nove rutine v novem okolju.
Če se v vašem lokalnem okolju srečujete z izbruhom bolezni, opozorite svojega otroka, da so zaščitni ukrepi izjemno pomembni pri preprečevanju okužbe. Hkrati pa tudi, da pri večini okuženih bolezen poteka v lažji obliki, še posebej pri otrocih. Številni odrasli se močno trudijo, da bi vaša družina ostala varna.
Če se vaš otrok slabo počuti, mu razložite, da mora ostati doma ali pod nadzorom, ker je zanj in za njegove prijatelje tako varneje. Zagotovite mu, da veste, da je to na trenutke težko (morda tudi strašljivo ali celo dolgočasno), toda upoštevanje pravil bo vsem pomagalo, da bomo bolj varni.
5. Preverite, ali je vaš otrok žrtev stigmatizacije ali pa jo sam spodbuja
Izbruh koronavirusa je vplival na številna poročanja o primerih diskriminacije in nestrpnosti po svetu ter tudi pri nas, zato je treba preveriti, da vaš otrok tega ne doživlja in tudi sam ne spodbuja ustrahovanja.
Razložite mu, da koronavirus ne izbira po videzu niti po narodnosti in tudi ne po tem, kateri jezik nekdo govori. Če vaš otrok doživlja ustrahovanje, ga spodbudite, da o tem nemudoma spregovori odrasli osebi, ki ji zaupa.
Svoje otroke spomnite na to, da si vsi zaslužijo počutiti se varno v svojem okolju. Ustrahovanje nikoli ni pravilen način in vsi moramo prispevati svoj delež pri širjenju prijaznosti, podpore in razumevanja do drugega.
6. Pohvalite prijaznost in trud drugih
Pomembno je, da otroci vedo, da si ljudje med seboj pomagajo s prijaznimi in velikodušnimi dejanji. Delite zgodbe zdravstvenih delavcev, znanstvenikov in mladih, ki si prizadevajo zaustavi širjenje virusa in ohranjati varnost v skupnosti. V veliko tolažbo je vedeti, da so sočutni ljudje aktivni in da se borijo proti virusu.
7. Pazite nase
Otroku boste bolje pomagali, če boste poskrbeli tudi zase. Otrok vas bo posnemal pri vašem odzivu na novice, zato pomaga, če mu pokažete, da ste mirni in da obvladujete svoja čustva.
Če ste zaskrbljeni ali razburjeni, si vzemite čas zase in se po pomoč obrnite na druge ljudi, ki jim zaupate. Vzemite si čas zase in za stvari, ki vam pomagajo, da se sprostite.
8. Pri pogovoru bodite pozorni na otrokov odziv
Pomembno je, da otrok v stiski ni prepuščen samemu sebi. Ko zaključujete pogovor z otrokom, poskusite oceniti njegovo tesnobo tako, da opazujete telesno govorico, ton glasu in dihanje otroka.
Spomnite otroka, da lahko kadarkoli z vami govori o stvareh, zaradi katerih je zaskrbljen. Opomnite ga, da boste vedno poskrbeli zanj, da ga poslušate in da ste mu na voljo, kadar ga kaj skrbi.
Preberite še:
4