Zaradi ruskega embarga v Sloveniji cenejše meso

Po tistem, ko je uradna Moskva sklenila, da za eno leto prepove uvoz sadja, zelenjave in druge hrane iz države EU, se že pojavljajo prve ocene o morebitni finančni škodi. Finance poročajo, da lahko v državah EU že jeseni zaradi presežne ponudbe na trgu pričakujemo pocenitev mesa in mlečnih izdelkov.

Slovenija sicer v primerjavi z drugimi evropskimi državami v Rusijo ne izvozi toliko, da bi lahko enoletni embargo povzročil hujše posledice, bodo pa morali slovenski proizvajalci računati na večjo konkurenco na trgih držav EU, ki ne bodo mogle izvažati v Rusijo.

Zaostrene razmere na trgu hrane "Ruski ukrepi bodo zaostrili razmere na trgu hrane. Izdelki bodo ostali doma in to bo porušilo ravnotežje na trgu," je za Finance pojasnil agrarni ekonomist Emil Erjavec. Velike težave, opozarja, se lahko pojavijo predvsem pri mleku in mesu, ker je zelo težko najti nadomestne trge.

Erjavec zato pričakuje velik pritisk na cene v Sloveniji, kar lahko "zamaje marsikatero podjetje".

V mesnopredelovalni industriji tako pričakujejo, da se bo cena svinjine znižala za deset odstotkov, temu pa naj bi sledila pocenitev govejega mesa, je za Finance povedal prvi človek Celjskih mesnin Izidor Krivec.

Izpad dohodka naj bi se poznal pri prodaji sadja, medtem ko težav ne pričakujejo pri izvozu pšenice, zato naj embargo ne bi vplival na cene kruha v Sloveniji. Pričakujemo torej pocenitve živilskih izdelkov, kar je za slovenskega potrošnika ugodno, manj pa za podjetja, ki se s tem ukvarjajo.

Lahovnik: Deflacija lahko evropsko gospodarstvo pahne v recesijo Ekonomist Matej Lahovnik za Finance pojasnjuje, da lahko nadaljevanje sankcij izzove protiukrepe držav EU, kar bo peljalo v podražitev energentov, ki imajo veliko utež v potrošniški košarici. "To pa bo povečalo inflacijske pritiske. Deflacija ima določene pozitivne učinke za uporabnike v smislu znižanja cen, a lahko dolgoročno evropsko gospodarstvo pahne v recesijo," je prepričan Lahovnik.

Srbija je dobila priložnost za povečanje izvoza Srbija pa je ena redkih držav v osrčju Evrope, ki je z ruskim embargom dobila priložnost, da poveča izvoz kmetijskih in prehrambnih izdelkov. Ker še ni članica EU, je embargo namreč ne bo prizadel, še več, pričakuje povečanje izvoza na trg Ruske federacije.

"Srbija bi lahko izvoz teh izdelkov na ruski trg s trenutnih 117 milijonov dolarjev povečala na 300 milijonov dolarjev do konca leta, če pa bi izkoristili kapacitete, bi bil izvoz lahko še večji," je za Tanjug povedal srbski minister za trgovino, turizem in telekomunikacije Rasim Ljajić. Poudaril je, da so v celotnem preteklem letu izvozili za 172 milijonov dolarjev kmetijskih in prehrambnih izdelkov.

Iz držav EU najprej v Srbijo, od tam pa v Rusijo Le nekaj dni po embargu pa se je pojavila ideja, da bi rusko prepoved "izigrali" tako, da bi prehrambne izdelke iz držav EU v Rusijo pretihotapili prek Srbije, ki je embargo ne bo prizadel, ker še ni članica Evropske skupnosti. Države EU bi izdelke najprej uvozili v Srbijo, tam bi jih prepakirali in jih nato izvozili v Rusijo.

Na Hrvaškem se tako sprašujejo, ali bi na tak način lahko obšli sankcije, vendar pa hrvaška gospodarska zbornica opozarja, da lahko Hrvaška prehrambne izdelke iz Srbije v Rusijo izvozi le, če so hrvaška podjetja ustanovljena v Srbiji in te izdelke tam tudi proizvajajo.

Prepakiranje kot konstanten del poslov Po drugi strani nekateri hrvaški gospodarstveniki priložnost vidijo v prepakiranju. Kot je za Jutarnji list povedal lastnik podjetja Instar in nekdanji predsednik uprave adriatic.net Boris Teški, "je prepakiranje izdelkov konstanten del posla, težava je samo v tem, da se najde kanale, po katerih se bodo izdelki plasirali na končni trg".

V Srbiji pa so nad to idejo zgroženi. Ljajić je konec tedna v pogovoru za srbski Blic poudaril, da s prepakiranjem izdelkov Srbija nikakor ne misli ogroziti izvoza iz Srbije, saj jih je Rusija zaradi tovrstnega početja že zdaj kaznovala tako, da so omejili izvoz mesa.

Srbija bo objavljala sramotilni seznam kršiteljev embarga "Da bi preprečili takšne in podobne dogodke, bomo poostrili nadzor na carini, tiste proizvajalce ali uvoznike, ki jih bomo pri tem početju odkrili, pa bomo strogo kaznovali," je jasen Ljujić. Včeraj so se tako odgovorni v Srbiji dogovorili, da bodo mesečno objavljali sramotilni seznam tistih podjetij, ki bi to skušali storiti. Rusi so namreč pripravili kar štiri tisoč strani dolg pravilnik, pod katerimi pogoji bodo lahko izvažali.