Torek, 17. 1. 2017, 11.44
7 let, 1 mesec
Zakon o tujcih: Evropa, pravni strokovnjaki in nevladniki še naprej žugajo Cerarju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,10
6
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks je v pismu predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu poslance pozval, naj zavrnejo predlagano novelo zakona o tujcih, ker naj bi bila v nasprotju z več evropskimi in mednarodnimi standardi. Zavzel se je, da bi državni zbor zagotovil učinkovito in individualno obravnavo prosilcev za azil.
Predlagana novela zakona o tujcih po njegovem mnenju v praksi jemlje pravico do individualne obravnave, četudi predvideva varovalke. Te bo namreč težko izvajati, meni komisar, že drugi visoki predstavnik Sveta Evrope, ki je zaskrbljen zaradi predlagane zakonske novele.
Prejšnjo sredo je zaskrbljenost v pismu premierju Miru Cerarju izrazil tudi generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland, ki je danes v Strasbourgu izrazil pripravljenost, da Svet Evrope sodeluje pri razpravi o spremembah predloga novele zakona o tujcih. "Takoj smo pripravljeni poslati strokovnjake v Ljubljano," je dejal.
Predlog novele zakona sicer predvideva, da lahko DZ, če bi ocenil, da so na področju migracij razmere izjemne ter bi lahko ogrozile javni red in varnost, z dvotretjinsko večino aktivira posebne ukrepe. V okviru teh ukrepov bi policija lahko zavrnila vstop v državo vsem, ki bi poskušali na nezakonit način vstopiti iz varne države članice EU, tudi če bi izrazili prošnjo za azil. To sicer ne bi veljalo za tiste, katerih življenje je lahko ogroženo ali bi bili podvrženi mučenju. Kako bi to zagotovili, po mnenju Muižnieksa ostaja odprto.
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je opozoril, da bi slovenska zavrnitev osebe povzročila učinek domin tudi v drugih državah. Posledica tega bi bila vrnitev te osebe v državo, kjer bi mu grozila smrt ali nečloveško ravnanje.
Slovenija lahko povzroči učinek domin
Muižnieks sicer priznava, da so skrbi Slovenije, ko skuša preprečiti kaos, kakršen je vladal s pritiskom več tisoč migrantov in med njimi tudi prosilcev za azil v drugi polovici leta 2015 in v začetku leta 2016, legitimne. Vendar pa predlagane rešitve po njegovih besedah kršijo več evropskih in mednarodnih standardov, še posebej prepoved kolektivnih izgonov in vračanja oseb v države, kjer bi lahko bilo ogroženo njihovo življenje ali kjer bi lahko bili podvrženi mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.
Muižnieks je opozoril, da to pomeni tudi posredno vračanje, ko bi torej slovenska zavrnitev osebe povzročila učinek domin tudi v drugih državah. Posledica tega bi bila vrnitev te osebe v državo, kjer bi mu grozila smrt ali nečloveško ravnanje.
Pojasnil je še, da "Slovenija je in ostaja zavezana k celovitemu uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih zagotavljajo ustava RS in relevantni mednarodni instrumenti, katerih pogodbenica je naša država, vključno z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah".
Strokovnjaki mednarodnega prava in nevladniki kritični do zakona o tujcih
Sprejemanje zakona o tujcih je ključni trenutek za slovensko državo, je na razpravi, ki jo je organiziral Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, opozorila docentka za mednarodno pravo Dominika Švarc. Poslance, ki bodo glasovali o zakonu, je opozorila na vprašanje, ali želimo imeti državo, ki spoštuje temelje pravne države. "Odgovornost ni le na poslancih, ampak tudi na državljanih, da povedo, kakšno državo si želijo."
Predstojnica katedre za mednarodno pravo pri ljubljanski pravni fakulteti Vasilka Sancin je izpostavila vprašanje, kakšne so možnosti odpovedi mednarodnih pogodb. Spomnila je, da se mednarodnih pogodb, ki posegajo na področje človekovih pravic, sploh ne da odpovedati, "zagotovo pa ne z nekim obvestilom administrativnemu organu neke organizacije".
"Mednarodnih pogodb, ki posegajo na področje človekovih pravic, se sploh ne da odpovedati," pravi Vasilka Sancin.
Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalomon je ocenila, da potrebujemo resno analizo in ne "scenarija za film, v katerem bodo vsi zaprli meje, le Slovenija bo ostala tista, ki spoštuje človekove pravice". V predlogu zakona o tujcih manjka celotna analiza pravnega konteksta, niso izpostavili ne slovenske ustave ne ženevske konvencije.
Predstavnik UNHCR v Sloveniji William Ejalu je izpostavil duh ženevske konvencije, ki ni nastala "po nesreči". Njen namen je zagotoviti neko varnostno mrežo ljudem; opredeljuje, kdo je begunec, določa njihove človekove pravice in poziva države, naj sodelujejo pri pomoči beguncem. Ena od pravic je tudi pravica do nevračanja v neljubo državo, kjer bi lahko bili preganjani ali izpostavljeni neljubemu ravnanju, je naštel.
Turinova: Kolektivni izgoni ljudi so prepovedani
Pravnica Jerneja Turin z Amnesty International Slovenije pa je prepričana, da se je Slovenija s tovrstnimi ukrepi "pridružila skupini držav, ki so se ob begunskem valu odločile spodkopavati temelje zaščite svoboščin in človekovih pravic, ki so bile težko pridobljene". Slovenija s tem predlogom sledi lani sprejetemu avstrijskemu zakonu, ki je prav tako problematičen, ugotavlja Turinova. Po njenih besedah se namerava Slovenija iti kar neke kolektivne izgone ljudi, čeprav so ti prepovedani.
V uvodu današnje javne razprave, je evropska poslanka Tanja Fajon v videonagovoru opozorila, da si bodo v tujini mnogi Slovenijo zapomnili prav zaradi sprejemanja zakona o tujcih. "Varnost je res vse pomembnejša tudi za Slovence, zlasti v sedanjem okolju in razmerah. A predlagane spremembe puščajo veliko odprtih vprašanj," je dejala. Opozorila je, da osnutek zakona globoko posega v mednarodno zajamčene človekove pravice.
6