Ponedeljek, 16. 1. 2017, 14.17
6 let, 6 mesecev
Kako Cerar zagovarja svojo migrantsko politiko (video)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,15
3
Slovenija bo še naprej spoštovala človekove pravice in ravnala humano, a hkrati moramo poskrbeti za varnost naših državljanov, je v odzivu na pismo generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjorna Jaglanda dejal predsednik vlade Miro Cerar.
"Slovenijo je v lanskem migrantskem valu prečkalo skoraj pol milijona migrantov. To je 23 odstotkov našega prebivalstva. Tega ni doživela nobena država. Severne države napovedujejo zapiranje meja, zato bi ob novem valu Slovenija lahko postala migrantski žep, kar bi lahko ogrozilo varnost v Sloveniji, zato moramo sprejeti ukrepe za zavarovanje ljudi," je Cerar, kot pravi, zapisal v odgovoru na pismo.
Poudaril je, da bo Slovenija kljub temu še naprej ostala odprta država, v kateri se spoštujejo človekove pravice in v kateri se z migranti ravna humano.
Cerar je ponovil, da z novelo zakona o tujcih šele ustvarjajo pravno podlago za ukrepe, ki bi jih v izjemnih razmerah na področju migracij, ko bi bila ogrožena varnost, potrdil DZ z dvotretjinsko večino vseh poslancev. Po njegovih besedah so pri pripravi novele angažirali mednarodne in ustavne strokovnjake.
Kot je poudaril Cerar, ne bo dopustil, da bi se v Sloveniji dogajalo to, kar se v nekaterih drugih državah, ko begunci v težkih zimskih razmerah ostajajo zunaj, zmrzujejo, so brez medicinske oskrbe in so ogrožena njihova življenja.
"Zaradi migracij lahko nastanejo hude varnostne težave"
Na vprašanje, zakaj v teh izjemnih razmerah, ob kakršnih bi v skladu z novelo o tujcih sprožili posebne ukrepe, ne bi razglasili izrednega stanja, je Cerar med drugim spomnil, da se tako stanje po ustavi razglasi, ko je ogrožen obstoj države. Zaradi migracij še ni ogrožen obstoj države, lahko pa nastanejo hude varnostne težave, je pojasnil.
"Tega ne bom dovolil. Želim, da naši državljani živijo v varni državi, da jih ni strah in da obenem sprejemamo tiste prosilce za azil, ki izpolnjujejo zakonite pogoje, " je poudaril. Obenem pa je ponovil, da si prizadeva za strpnost do vseh, tudi pri vprašanju migracij.
Po njegovem mnenju sicer nekateri v Sloveniji tudi migrantski problem zlorabljajo za hujskanje zoper migrante in ustvarjanje mentalitete strahu, proti čemur se bo boril. A da bodo lahko v strpni politiki uspešni, morajo imeti po njegovih besedah ustrezno integracijsko politiko.
Generalni sekretar Sveta Evrope zaskrbljen
Jagland je v pismu Cerarju izrazil zaskrbljenost zaradi vladnega predloga novele zakona o tujcih. Po Jaglandovih besedah namreč sproža vrsto vprašanj v zvezi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Jagland je poudaril, da bo v primeru sprejema novela zakona spremenila pogoje vstopa migrantov in prosilcev za azil v Slovenijo kot tudi njihovega zavračanja.
Odpira se vrsta vprašanj
To po njegovih besedah "sproža vrsto vprašanj v zvezi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, kot so pravica do ustreznega postopka, upoštevanje osebnih okoliščin pri obravnavi prošenj in zaščita vseh migrantov in prosilcev za azil pred slabim ravnanjem, vključno s spoštovanjem načela nevračanja".
Glavni namen tega načela mednarodnega prava je sicer prepoved vrnitve osebe v državo, kjer obstaja realno tveganje, da bo izpostavljena mučenju ali nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.
Kaj prinaša novela?
Novela zakona o tujcih predvideva poseben ukrep, po katerem policija tujcu ne dovoli vstopa v državo, če ne izpolnjuje pogojev za to. Tujca, ki je na območju izvajanja ukrepa nezakonito, pa privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil.
Policija po noveli zakona ravna tudi, ko tujec izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito, in sicer ko želi nezakonito vstopiti ali je že zunaj mejnega prehoda iz druge varne države članice EU, če je nezakonito vstopil v Slovenijo in je na območju izvajanja ukrepa.
DZ bo odločal z dvotretjinsko večino
Ukrepa pa ne bodo uporabljali, ko bo neposredno ogroženo življenje tujca ali bo obstajala resna nevarnost, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten, ali pa zaradi zdravstvenih okoliščin. Prav tako ukrep ne bo veljal v primeru ocene, da gre za mladoletnika brez spremstva.
Ukrep bo DZ na predlog vlade sprejel z dvotretjinsko večino vseh poslancev, in sicer najdlje za šest mesecev z možnostjo podaljšanja.
3