Zakaj za zdravila brez recepta plačujemo več kot sosedi?

Novi zakon o lekarniški dejavnosti, ki ga je pripravila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, je, čeprav je prvi predlog vlada sprejela, razklal koalicijo.

Predlog zakona v takšni obliki, kot je zdaj, ne bo dobil podpore koalicijskih SD in DeSUS, proti so tudi v SDS in NSi ter Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. Pogledali smo, kako smo lahko potrošniki zadovoljni z zdajšnjim načinom delovanja lekarniške dejavnosti. Primerjali smo cene zdravil brez recepta v Sloveniji in pri naših sosedih.

Prodaja zdravil brez recepta raste

Prodaja farmacevtskih izdelkov v zadnjih petih letih stabilno raste, veča pa se tudi poraba zdravil brez recepta. Uradnih podatkov, koliko povprečno Slovenec v lekarnah porabi za zdravila brez recepta, ni, lekarniška zbornica pa ocenjuje, da je številka večja od 50 milijonov evrov.

V grobem ločimo zdravila na recept in zdravila brez recepta. Oblikovanje cen poteka po popolnoma različnih postopkih. Ceno zdravil na recept določa primerjalni model, ki upošteva cene zdravil v Nemčiji, Avstriji in Franciji ter je v domeni Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).

Na drugi strani pa ceno zdravil brez recepta določa trg, natančneje proizvajalčeva cena, veletrgovčeva marža in prodajna marža lekarne. Lekarniška zbornica za zdravila brez recepta priporoča višino lekarniške točke, ki je fiksna, ne glede na ceno zdravila.

Morda vas zanima še:

Lekarniški ravs: piljenje zakona ali rušenje ministrice?

Katere skupine zdravil brez recepta so najpopularnejše?

Po ugotovitvah Lekarniške zbornice Slovenije so bila lani najbolj prodajana med zdravili brez recepta zdravila proti kašlju, prehladu, zdravila proti bolečini, izdelki, ki se jih uporablja ob težavah s prebavo in želodčnih težavah.

Za vsako od zgoraj omenjenih skupin smo izbrali enega od bolj priljubljenih izdelkov in primerjali njegovo ceno s ceno v sosednjih državah.

Med najbolj priljubljenimi protibolečinskimi zdravili brez recepta je Aspirin 500 mg, za lajšanje težav s kašljem se pogosto uporablja pastile Isla moos, pri težavah z želodcem se bolniki najpogosteje odločajo za Rupurut, Iberogast pa odpravlja prebavne težave.

Aspirin 500 mg je v Sloveniji v primerjavi z drugimi okoliškimi državami najdražji. Podoben trend smo opazili tudi pri drugih izbranih zdravilih.

Kaj je vzrok za višje cene kot pri sosedih?

Majhen trg in draga ter dolgotrajna registracija zdravil sta največji težavi Slovenije, pravi farmacevt Bor Bitenc. Foto: Tina Deu

"Cena zdravila se oblikuje na osnovi več parametrov: pogoji proizvajalca, pogoji veledrogerije, maržni oz. vročitveni sistem lekarn ter stopnja davka na dodano vrednost. Vsi ti parametri se od države do države razlikujejo, zato so tudi cene v različnih državah različne. Pri tem je treba upoštevati tudi pravilo, da se pogoji proizvajalca oblikujejo skladno z razmerami na trgu konkretne države," so nam pri Bayerju (izdelujejo Aspirin in Rupurut) pojasnili, kaj vpliva na ceno njihovih zdravil.

Vzroke za visoke cene zdravil brez recepta v Sloveniji lahko iščemo v majhnem trgu v primerjavi z drugimi državami v EU. Farmacevtske družbe morajo za Slovenijo, kjer v primerjavi s prodajo v preostalih državah prodajo relativno malo zdravil, vseeno opraviti drago registracijo zdravila in izpeljati celoten postopek priprave za trg. Vse našteto posledično dvigne ceno škatlice zdravila.

"Niso vsa zdravila na Hrvaškem cenejša. Cenejša zdravila so v Sloveniji relativno draga, dražja, tista, ki stanejo okoli 20 evrov, pa so dražja na Hrvaškem, saj tam dodajo vnaprej določen odstotek, medtem ko je v Sloveniji lekarniška točka fiksna. Ko prodamo zdravilo za okoli 50 ali 100 evrov in če stranka plača s kartico, imamo minus, saj je provizija za kartico višja od lekarniške točke," razlaga Bor Bitenc iz lekarne Bitenc.

Za novo zdravilo drag prihod na slovenski trg

Visoko ceno Aspirina 500 v primerjavi s preostalimi državami lahko pripišemo dejstvu, da je Slovenija ena redkih držav, kjer Aspirin 500 nima neposredne konkurence. V Sloveniji namreč nihče drug ne prodaja zdravila z isto učinkovino v tem odmerku.

"Razlog je tudi zelo drag prihod na slovenski trg, saj so naši predpisi zelo togi, kar prav tako viša ceno. Registracija zdravila lahko stane tudi sto tisoč evrov, tudi če se že prodaja vsepovsod po Evropi. Ti postopki lahko trajajo tudi več kot eno leto. Če bi bili 20-, 30-milijonski narod, bi bila višina registracije zanemarljiva, saj bi se pokrila z obsegom prodaje, pri nas je pa majhen obseg," o vzrokih za višje cene določenih zdravil brez recepta pravi Bitenc.