Sreda, 20. 11. 2019, 19.38
4 leta, 5 mesecev
Zakaj problematičnega Maročana ni doletel izgon iz države #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,70
19
Po včerajšnjem razkritju dveh primerov posilstva se slovenska javnost upravičeno sprašuje tudi, kako je mogoče, da 38-letnega Maročana po zavrnjeni prošnji za azil in celo dveletni zaporni kazni ni doletel izgon iz države. Stroka opozarja na dolgotrajne postopke - o prošnji za azil najprej pol leta odloča notranje ministrstvo. Če jo zavrne in se migrant na to pritoži, se postopek v povprečju zavleče še za sedem mesecev. Gre za več kot leto dni, ko prosilec za azil o tem, kaj počne, ne poroča nikomur.
"Varni so Albanija, Alžirija, Bangladeš, BIH, Egipt, Kosovo, Makedonija, Maroko, Srbija, Tunizija in Turčija. To je odlok vlade," je o tem, kdo ima pravico zaprositi za azil, pojasnil Anton Travner z Inštituta za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF) Ljubljana.
Ravno zato je toliko bolj nenavadno včerajšnje razkritje vodje ljubljanskih kriminalistov, da imajo zaradi dveh posilstev na območju Metelkove v priporu 38-letnega Maročana, so poročali v oddaji Planet 18 na Planetu.
"Osumljeni je bil že večkrat obravnavan za premoženjska dejanja, tudi obsojen. Tako da je tudi prestal zaporno kazen," je povedal Valter Zrinski, vodja oddelke za splošno kriminaliteto PU Ljubljana.
Za azil neuspešno že večkrat zaprosil tako v evropskih državah kot v Sloveniji
Neuradno smo izvedeli, da so Maročanu, ki je bival v azilnem domu na Kotnikovi, prošnjo za azil že zavrnili, a se je na to odločitev pritožil. V primerjavi z migranti, ki so maja v Beli krajini ugrabili Miroslava Moravca, mu zato sodišče ni moglo izreči stranskega ukrepa izgona iz države. In takšne luknje v zakonodaji migranti dobro poznajo, je dejal Travner.
"Očitno gre v tem primeru za zlorabo azilnega postopka in zaradi tega se je lahko zgodil ta incident," meni Travner.
"Uspelo mu je že priti že v evropske države, tam je nekajkrat neuspešno zaprosil za azil, v Sloveniji je prav tako nekajkrat prosil zanj. Očitno gre v tem primeru za zlorabo azilnega postopka in zaradi tega se je tudi lahko zgodil ta incident," je menil Travner.
Zakon o mednarodni zaščiti je glede rokov za odločitev jasen. Vlogo za azil moramo rešiti v šestih mesecih, a se tu zgodba ne konča, pojasnijo na notranjem ministrstvu. Prosilec za mednarodno zaščito, ki mu je bila prošnja zavrnjena, lahko vloži tožbo na Upravno sodišče RS. Povprečen čas odločanja o tožbi je 214 dni.
Rešitev: Omejevanje prosilcem, ki se z vlogami skušajo izogniti postopku
Rešitev pred zlorabo pa je po mnenju strokovnjaka preprosta.
"Omejevanje svobode tistim prosilcem za azil, za katere je jasno, da se s podajanjem vlog, pritoževanjem in tako dalje skušajo izogniti temu postopku. In če se jim omeji svoboda gibanja, kar bi v tem primeru zagotovo bilo upravičeno, do takih incidentov ne bi prišlo," pravi Travner.
A kot vodja mednarodne organizacije za nadzor ilegalnih migracij, je Travnar jasen - tako kot ena lastovka še ne prinese pomladi tudi en problematični migrant še ne pomeni, da so takšni vsi.
Rešitev Travner vidi v omejevanju svobode tistim prosilcem za azil, za katere je jasno, da se s podajanjem vlog, pritoževanjem in tako dalje skušajo izogniti temu postopku.
19