Rabuza

Četrtek,
6. 6. 2019,
10.36

Osveženo pred

5 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,70

23

Natisni članek

Natisni članek

politika poslanci Državni zbor Milica Antić Gaber

Četrtek, 6. 6. 2019, 10.36

5 let, 5 mesecev

Zakaj ni več žensk v politiki in ali so spolne kvote dosegle svoj namen?

Rabuza

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,70

23

Poslanke | Foto STA

Foto: STA

Po rekordni zastopanosti ženskih poslank v prejšnjem mandatu, ko jih je v Državnem zboru sedelo 31, jih je bilo na lanskih volitvah izvoljenih samo 22. Evropske volitve, ki so zaradi preferenčnega glasu specifične, so prinesle porazdelitev po spolu na pol. "Spolne kvote za volitve v EP so v Sloveniji eden od najučinkovitejših mehanizmov, ki imajo za cilj uravnoteženo prisotnost spolov v politiki," meni sociologinja Milica Antić Gaber.

V primerjavi z lanskimi parlamentarnimi volitvami, kjer je bilo v državni zbor izvoljenih le 24,5 odstotka žensk, kar Slovenijo na lestvici Women in natioanal parliament (IPU) uvršča na 73. mesto, so ženske kandidatke višji delež osvojile na evropskih volitvah.

Osvojile so polovico od osmih sedežev. V Bruselj so se prebile Romana Tomc, Tanja Fajon, Irena Joveva in Ljudmila Novak.

V prejšnjem mandatu od leta 2014 do leta 2018 je bil delež žensk v DZ najvišji do zdaj in za 10 odstotkov višji kot v zdajšnji sestavi ter je dosegel raven, ki jo morajo stranke sicer zagotoviti na kandidatni listi. V povezavi s tem so imele stranke za zadnjih volitvah kar nekaj težav.

Milica Antić Gaber: Spolne kvote so eden od najučinkovitejših mehanizmov

Milica Antić Gaber | Foto: STA , Milica Antić Gaber Foto: STA , Po mnenju sociologinje Milice Antić Gaber sta dober rezultat in enakomerna porazdelitev spolov na evropskih volitvah dokaz, da so spolne kvote eden od najučinkovitejših mehanizmov, ki imajo za cilj uravnoteženo prisotnost spolov.

"K takšnemu uspehu kandidatk na tokratnih volitvah je svoj delež prispeval tudi tako imenovani preferenčni glas, ki lahko – lahko pa tudi ne – deluje v korist žensk. Tokrat je, ker se je določen del (očitno zadosten) volilnega telesa že toliko "spoprijateljil" s to možnostjo in jo je izkoristil tako, da so prednost dali tistim kandidatkam, za katere menijo, da so si ga zaradi določenih razlogov (dosedanjega dela v EP, razmer v njihovi stranki ali mladostne zagnanosti) tudi prislužile," je prepričana Antić Gabrova.

Delujejo na nekoliko drugačen način

Delež žensk v politiki se je dvignil z zakonsko uvedbo kvot pred 15 leti. Antić Gabrova opaža, da ženske v politiki delujejo na nekoliko drugačen način, vendar opozarja, da sistematičnih raziskav o delovanju žensk nimamo.

Komisar kandidati
Novice Po volitvah nova tekma: koga ponujajo Šarcu? #video

"Čeprav žensk v politiki ne moremo razumeti kot enovito skupnost, saj se razlikujejo po strankarski orientaciji in ideološki usmerjenosti in še po čem, pa vendarle lahko opazimo nekatere razlike med njimi in njihovimi moškimi kolegi," pojasnjuje sociologinja. Po njenih besedah so opazili, da "so ženske bolj povezovalne, bolj pogosto delajo v timu in znajo presegati del ozkih strankarskih meja in se zavzemajo za interese, ki so bliže življenjskim izkušnjam žensk kot njihovi moški kolegi".

Matjaž Han | Foto: Matej Leskovšek Matjaž Han Foto: Matej Leskovšek

Ne glede na to, kdo je, si mora želeti delovati v politiki

Tudi poslanec SD Matjaž Han opaža, da sta se diskurz in nastopanje z večjo zastopanostjo žensk v politiki spremenila.

 "Mora pa si vsak, ne glede na to, ali je moški ali ženska, ki deluje v politiki, to želeti, ne pa, da je tam zaradi kvote," meni Han.

državni zbor parlament
Novice V poslanskih klopeh bo sedelo le 22 poslank

Glavna težava nedorečena zakonodaja

Boštjan Udovič | Foto: STA , Boštjan Udovič Foto: STA , Profesor na fakulteti za družbene vede in opazovalec politične scene pri nas Boštjan Udovič pa medtem večjih razlik od uvedbe spolnih kvot ne opaža. "Slovenci imamo grdo navado, da prenašamo vzore od drugod, vendar jih nato ne prilagodimo našim razmeram," opozarja Udovič in dodaja, da je problematična predvsem nedorečena zakonodaja.

"Kaj se zgodi, če poslanka zanosi in zato prekine mandat? Če želimo izboljšati izvoljivost žensk, moramo poskrbeti, da so stvari zakonodajno dorečene, kot je na primer, kaj se zgodi, če poslanec postane minister," podaja primer Udovič. Korak naprej je ustanovitev Kluba parlamentark, ki so ga poslanke ustanovile leta 2017.

Udovič sicer opaža, da v slovenski politiki ženske delujejo na mehkih področjih, kot so sociala, zdravstvo, kultura in človekove pravice. "Z mehkim pristopom lahko v politiki velikokrat dosežeš več kot pa s trdim. Prek kulture lahko izpogajaš veliko več," opaža Udovič.