promet
Nedelja, 21. 9. 2025, 12.56
2 uri, 3 minute
Za številne še vedno neznanka: ta znak imamo že štiri leta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,74
"Kaj se ustavljaš, kaj mečkaš, opica, pelji!" verjetno še vedno pogosto doni v kabinah avtomobilov nervoznih voznikov, ker vozilo pred njimi obstane pred križiščem, čeprav je nameščena črna tabla z zeleno puščico. Pred štirimi leti so v Ljubljani, na križišču med Celovško cesto in Kolesarsko potjo, namestili prvi tak prometni znak, v skladu z novim cestnoprometnim predpisom, ki omogoča zavijanje desno pri rdeči luči na semaforju v križiščih. Kaj nam je prinesel?
Od takrat je na državnih cestah, ki jih upravlja direkcije za infrastrukturo (DRSI), postavljenih kar nekaj prometnih znakov za vožnjo desno ob rdeči luči na semaforju.
"Na regionalnih in lokalnih cestah pa se uporabljajo zelo redko, predvsem zaradi pomanjkanja primernih lokacij ali odsotnosti semaforiziranih križišč v manjših občinah. Znaki tudi niso prisotni v vseh mestnih občinah," pojasnjujejo na javni agenciji za varnost prometa (AVP).
Zato je med nekaterimi vozniki tabla z zeleno puščico slabše prepoznavna. "Sodeč po številnih vprašanjih, ki jih prejemamo, je ta 'novost' med udeleženci cestnega prometa sicer dobro sprejeta, vendar je vsi še niso povsem osvojili in povzroča preglavice predvsem starejšim voznikom," dodajajo na AVP. Predvsem je treba opozoriti voznike, da morajo biti pred vstopom v križišče pozorni na ranljivejše skupine udeležencev v prometu - pešce, šolarje, kolesarje in osebe z omejeno mobilnostjo, ki imajo prednost, ter tudi na vozila, ki prihajajo z leve.
Boljša pretočnost križišč
Ni treba poudarjati, da je zavijanje desno ob rdeči luči na semaforju dovoljeno le, če je smer vožnje prosta. Za prekršek v zvezi z zavijanjem desno, kjer je nameščen dopolnilni znak na semaforju, je predpisana globa 160 evrov.
Namen tovrstne prometne ureditve je izboljšati pretočnost križišč, vendar se v praksi pogosto dogaja, da vozniki, ki želijo zaviti desno ob rdeči luči in opazijo znak z zeleno puščico, ne preverijo dovolj natančno, ali je pot res prosta. Zavijanje desno ob rdeči luči je dovoljeno izključno v semaforiziranih križiščih, kjer je ta signalizacija izrecno nameščena, opozarjajo na AVP. Kjer znaka ni, je vožnja ob rdeči luči prepovedana. Prav tako se ne sme ovirati vozil, ki vozijo po cesti, na katero se vključujemo.
Tabla, ki dovoljuje vožnjo desno pri rdeči luči na semaforju, povečuje pretočnost v semaforiziranih križiščih in je na splošno pozitivno sprejeta. Vendar od voznikov zahteva večjo previdnost in dobro poznavanje cestnega prometa ter upoštevanje številnih dejavnikov, kot so število in hitrost vozil, preglednost križišča ter predvsem prisotnost ranljivejših skupin, opozarjajo na direkciji za infrastrukturo.
Ta prometna ureditev prispeva k zmanjšanju zamud in krajšim prometnim kolonam, zlasti na posameznih krakih križišč, saj omogoča hitrejše sproščanje prometnega pasu po koncu zelene faze, kar je zlasti opazno v času prometnih konic. Monitoring, ki ga je v zvezi s tem izvedla DRSI, med drugim dokazuje, da so se delno zmanjšale zamude in dolžina prometnih kolon, za od tri do 20 metrov.
Podatki se pri tem razlikujejo glede na posamezno lokacijo, geometrijo križišča, prometno obremenitev, vrsto prometa in semaforsko ureditev.
Postopno uvajanje ureditve
Navedeno je ključen kriterij pri vzpostavljanju novih tovrstnih prometnih ureditev na državnih cestah. Ker gre za kompleksno strokovno obravnavo, je bil na cestah, ki jih upravlja DRSI, izbran postopen pristop k uvedbi te prometne ureditve.
Praksa je pokazala, da lahko lokacije, ki so sicer glede na prometno-tehnične pogoje primerne za uvedbo tega ukrepa, v okolju ne delujejo ustrezno, zato je v takih primerih treba prometno ureditev, ki dovoljuje vožnjo desno ob rdeči luči, odstraniti, dodajajo na DRSI.
Na cestah v upravljanju DRSI je trenutno vzpostavljenih osem tabel z zeleno puščico. Vse te ureditve so prestale prometnovarnostno oziroma inženirsko presojo ob upoštevanju prej omenjenih pogojev in semaforskih ureditev. Na teh lokacijah ni bilo zaznati porasta prometnih nesreč. Ob vzpostavitvi novih prometnih ureditev je DRSI vse voznike obveščala o spremenjeni signalizaciji s postavitvijo prometnega znaka "nevarnost na cesti" z dopolnilno tablo "spremenjena signalizacija" na fluorescenčni podlagi.
So v načrtu nove table?
Vzpostavitev omenjene prometne signalizacije ni samodejna, saj je zagotavljanje varnosti vedno na prvem mestu, pravijo na DRSI. Pri urejanju prometa v križiščih je namreč treba upoštevati ključne kriterije, kot sta omejitev hitrosti, največ 50 kilometrov na uro, in zagotovljena preglednost križišča.
Vsako križišče se obravnava posebej, posamezna rešitev pa se implementira šele, ko prestane prometnovarnostno oziroma inženirsko presojo. Področna zakonodaja in pravila dopuščajo možnost uvedbe omenjene prometne ureditve, a ta na vseh semaforiziranih križiščih ne zagotavlja zadostne stopnje varnosti za vse udeležence v prometu, čeprav jo predvsem vozniki motornih vozil dojemajo kot prijazno in učinkovito rešitev.
