Sreda, 5. 6. 2019, 15.23
5 let, 5 mesecev
Predsedniki držav pobude Tri morja za večjo povezanost regije #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,06
6
Predsedniki držav pobude Tri morja so se danes na predsedniškem panelu v okviru vrha te pobude v Ljubljani zavzeli za večjo medsebojno povezanost, tako na transportnem kot energetskem področju. Na panelu, ki ga je povezoval gostitelj, slovenski predsednik Borut Pahor, so se zavzeli tudi za zmanjšanje razvojnega zaostanka za zahodnimi članicami EU. Pred tem je potekal panel o inovativnosti in dvostranski pogovori.
Slednje je v uvodnem nagovoru izpostavil tudi Pahor, ki je napovedal, da bodo na tokratnem vrhu pregledali napredek dosedanjih zadanih skupnih projektov v okviru pobude Tri morja in oblikovali tudi nove predloge, to pa nato predstavili novi Evropski komisiji z novim predsednikom. "Predstavili bomo lahko naš skupni seznam ciljev," je dejal in izrazil pričakovanje, da bo komisija morala to resno upoštevati.
Poljski predsednik Andrzej Duda, ki ga je Pahor poimenoval kot ustanovnega očeta te pobude, je opozoril, da vzhodni del Evrope, ki mu pripada 12 članic pobude v trikotniku med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem, caplja za Zahodno Evropo na področju prometnih in energetskih povezav. Pot z vlakom ali avtomobilom na vzhodu traja občutno dlje kot na zahodu. Zato bi bilo treba premostiti razlike, se je zavzel Duda, hkrati pa pozval h krepitvi sodelovanja.
"Ne moremo delovati sami, potrebujemo sodelovanje, če želimo, da bodo rezultati za vse pozitivni," je dejal poljski predsednik.
Ena izmed prioritet držav, ki so se združile v okviru pobude Tri morja, je oblikovanje in zagotavljanje močne energetske infrastrukture ter čim večje energetske suverenosti, so se strinjali udeleženci današnjega poslovnega foruma, ki poteka v Ljubljani. Več v videu.
"Uspehov ne bomo merili po številu sestankov"
S hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović - ki jo je Pahor označil za ustanovno mater pobude - je Duda opozoril tudi na oblikovanje posebnega finančnega sklada pobude Tri morja, ki bi postal nov vir za financiranje velikih infrastrukturnih projektov.
"Sodelovanje v regiji jemljemo zelo resno. Uspehov ne bomo merili po številu sestankov in deklaracijah, ampak po kilometrih novih cest, železnic in plinovodov," je še dejal Duda.
Hrvaška predsednica je pohvalila pobudo kot platformo, ki išče praktične rešitve. In ena tovrstnih praktičnih rešitev bi bil omenjeni sklad. "Želimo premostiti razlike med vzhodom in zahodom, pospešujemo pa tudi kohezijsko povezanost Evrope," je dejala.
"Naši cilji so zelo jasni, želimo boljše življenje za naše državljane in enake priložnosti, izboljšati naše povezave na transportnem in energetskem področju," je še dodala.
K okrepitvi sodelovanja je pozval tudi bolgarski predsednik Rumen Radev. "Brez skupnih prizadevanj ni rezultatov," je dejal.
Estonka upozorila na okoljske probleme
Estonska predsednica Kersti Kaljulaid je opozorila tudi na okoljske probleme, saj da naši otroci odraščajo v grožnji, da bomo uničili naš planet. "Zato so inovacije nujne, zlasti v transportnem in energetskem sektorju, da bomo dosegli bolj čiste, zelene rešitve," se je zavzela.
Češki predsednik Miloš Zeman se je vrha pobude udeležil prvič, predlagal pa je tudi okrepitev pobude z dimenzijo varne preskrbe z vodo. Pri tem se je zavzel za obuditev "projekta" povezovanja dežel v porečjih Donave, Odre in Labe, ki po njegovih besedah odlično povezujejo tri morja pobude.
Na predsedniškem panelu sta kot gosta nastopila še madžarski zunanji minister Peter Szijjarto in ameriški sekretar za energetiko Rick Perry. Szijjarto, ki je nadomeščal madžarskega predsednika Janosa Aderja, je opozoril tudi na varnostne vidike. Tudi on se je zavzel za večjo povezanost transportnih poti, kar bo pripomoglo tudi h krepitvi varnosti.
Opozoril je, da si Madžarska želi boljši dostop do alternativnih virov energije, zlasti terminalov utekočinjenega plina. Če se to ne bo spremenilo, bodo priseljeni v dolgoročne dogovore z Rusijo, je še opozoril Szijjarto.
Perry se je na tej točki navezal, da ZDA podpirajo EU in evropsko energetsko unijo za izboljšanje energetske oskrbe. "Zdaj je čas za ukrepanje, da začnemo sodelovati in ukrepati," se je zavzel in ponudil vključitev ZDA v energetsko oskrbovalno verigo. Zatrdil je tudi, da ZDA ne bodo nikoli uporabile energije kot orodja za doseganje svojih ciljev in interesov.
Tri morja združuje 12 držav
Pobuda Tri morja združuje 12 držav med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem. Vrha v Ljubljani se udeležuje pet predsednikov in tri predsednice: Rumen Radev iz Bolgarije, Miloš Zeman iz Češke, Kersti Kaljulaid iz Estonije, Kolinda Grabar-Kitarović iz Hrvaške, Raimonds Vejonis iz Latvije, Dalia Grybauskaite iz Litve, Andrzej Duda iz Poljske in Klaus Iohannis iz Romunije.
V pobudi sodelujejo še Avstrija, Madžarska in Slovaška, a so se njihovi predsedniki opravičili in bodo zastopani na drugi ravni.
Kot gostje se srečanja udeležujejo tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in ameriški sekretar za energijo Rick Perry. V Ljubljano je prišlo še 16 ministrov, 12 državnih sekretarjev, več visokih predstavnikov mednarodnih organizacij in poslovnežev - skupaj jih bo več kot 500 iz skupaj 44 držav.
Odprtju poslovnega foruma sledita panela o energetiki in inovacijah. Na prvem med drugim sodelujeta tudi Perry in slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Pozno popoldne bosta sledila še panela o transportu in digitalizaciji.
Vmes bo predsednik Pahor vodil predsedniški panel, na katerem bodo govorili o geopolitičnih izzivih za EU med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem. Predsednik bo nato svoje visoke goste gostil še na slavnostni delovni večerji.
Vrh se bo nadaljeval še v četrtek. Poslovni del v Ljubljani, predsedniški del pa bo imel plenarno zasedanje na Brdu pri Kranju.
6