Torek,
8. 6. 2021,
10.27

Osveženo pred

3 leta, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

124

Natisni članek

Natisni članek

Ustavno sodišče Mojca Prelesnik Tomaž Vesel

Torek, 8. 6. 2021, 10.27

3 leta, 6 mesecev

Vesela podprla šef KPK in Prelesnikova, ne pa Knez in Svetina

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

124

Tomaž Vesel | Foto Ana Kovač

Foto: Ana Kovač

"Mislim, da je logično, da so se obrnili na računsko sodišče, smo nenehna tarča napadov," je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel odgovoril na vprašanje, ali res zbira podpise za skupno izjavo za javnost proti pritiskom politike nad neodvisnostjo državnih nadzornih institucij in proti koordiniranim napadom prek medijev in družbenih omrežij nadnje. Med mogočimi podpisniki te nenavadne izjave, ko država prevzema predsedovanje EU, bi lahko bili informacijska pooblaščenka, komisija za preprečevanje korupcije, varuh človekovih pravic, ustavno sodišče, računsko sodišče ...  Z ustavnega sodišča so sporočili, da se Veselu ne bodo pridružili, ambicije predsednika računskega sodišča pa podpira informacijska pooblaščenka.

"Ne vem," je Vesel, ko smo postopek pripravljanja te peticije danes preverjali, odgovoril na vprašanje o tem, ali jo je kdo že podpisal, in dodal, da dokument zdaj teden ali dva kroži, da dajo vsi pripombe in morebiti še kaj popravijo ter da se tudi pokaže, ali je doseženo splošno soglasje in prisotno nezadovoljstvo med predstojniki neodvisnih institucij.

Vesel je opozoril, da je odločitev, ali se pridružiti temu pozivu, stvar samostojne presoje predstojnikov organov. Po njegovem mnenju pa je nezadovoljstvo veliko. Opozoril je, da cilj kritike niso predvsem mediji, za katere je normalno, da so tudi kritični, torej, da kritizirajo, "je treba vzeti v zakup", bi pa morali biti, je menil, bolj zadržani politiki, ki napadajo nadzorne institucije.

Ustavno sodišče se Veselu ne bo pridružilo

"Temu pozivu, kot ga poimenujete, se ustavno sodišče ne bo pridružilo," so sporočili z ustavnega sodišča, ki ga vodi Rajko Knez. Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina svojega podpisa ne namerava dati. "Z dokumentom, ki ga omenjate, sem seznanjen. Glede na to, da je javno objavljen, za njegovo podpisovanje ne vidim potrebe," pravi Svetina.

Nasprotno pa Veselove ambicije podpira informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je sporočila, da "vsebinsko nestrinjanje s predlogom osnutka ni mogoče, saj gre za zavzemanje za temeljne človekove pravice in poziv k medsebojnemu spoštovanju ter kulturi dialoga". Tudi pri KPK, ki jo vodi Robert Šumi, so zapisali, da se s pozivom Vesela strinjajo.

Janša v pozivu vidi zlorabo, Počivalšek brez komentarja

"Če ta vest drži, smo priča eni od največjih zlorab državnih institucij v politične namene v zadnjih 30 letih. Besedilo spominja na nekdanje pamflete GŠ JLA, v katerih so obsojali 'napade na JLA in socializem' ter trdili, da jih nihče ne sme kritizirati," je kot komentar na Veselovo peticijo na Twitterju zapisal predsednik vlade Janez Janša. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je zapisal, da kot minister ne bo komentiral "izjav osebe, ki svoje glavno delo opravlja kot popoldansko dejavnost, za hobi pa dopoldne politično vodi izjemno pomembno državno institucijo".

Tomaž Vesel
Novice Vesel o kritiki premierja Janše: "Ne razumem je"

Vesel izjavo vidi kot poziv k umirjeni kritiki

Poziv je namenjen vsem na levi in desni. Je pa Vesel zanikal, da bi bil tarča bolj levi ali bolj desni del politike, čeprav se zdi, da bo večina to razumela bolj kot kritiko SDS Janeza Janše, ki vodi vlado kot kritiko opozicijske LMŠ Marjana Šarca ali Levice Luke Mesca.

Vesel je še povedal, da gre predvsem za poziv k umirjeni politiki, torej, za poziv k državotvorni gesti ob 30. obletnici osamosvojitve, sporočilo pa je, da ne bi bilo modro podreti vseh stebrov družbe, da bi zasijal eden sam. 

Izjava, o kateri se dogovarjajo, je takšna:

"Skupna izjava za javnost

Predstojniki neodvisnih institucij v Republiki Sloveniji z veliko zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se v zadnjem obdobju na naše institucije izvajajo ponavljajoči se pritiski politike, ki se odražajo v neposrednih ter pogosto koordiniranih napadih preko medijev in socialnih omrežij.

Zavedamo se, da obsežnost epidemije predstavlja veliko preizkušnjo za vse državljane in da takšna situacija terja tudi prekomerne napore vseh odločevalcev. Ne glede na to, je mogoče opaziti številne poskuse rušenja demokratične ravni, ki neodvisnim institucijam otežujejo korektno opravljanje pooblastil in rušijo dolgo grajen ugled.

Nadzorniki oblasti pomenijo trdno in močno državo, kar je osnova za zagotavljanje uspešnega družbenega razvoja in mora biti v interesu vseh, predvsem pa je odgovornost politikov, da slednje ščitijo kot ključne gradnike pravnega reda. Politika ustavnih pravic in samostojnih in neodvisnih državnih organov, ki bdimo nad njimi, ne more in ne sme dojemati kot nujno zlo, ampak kot civilizacijsko pridobitev. Nedostojne, nekorektne, interesno motivirane in predvsem neutemeljene kritike lahko zamajajo temelje demokracije, kar je skrajno nevarno početje z negativnimi dolgoročnimi učinki.

Podpisniki skupne izjave se zavedamo, da odločitve, ki jih sprejemamo, pogosto naletijo na nestrinjanje obravnavanih posameznikov ali skupin. Naše odločitve so argumentirane in pravno podprte ne glede na morebitne politične posledice, zato je pavšalno zavračanje ali neupoštevanje odločitev, kot tudi očitanje političnega delovanja izrazito neodgovorno, še zlasti, če je pospremljeno z nedostojno kulturo javnega izražanja mnenj.

Prišli smo do točke, ki predstavlja skrajni trenutek za dvig standarda komuniciranja in sodelovanja v državi. S skupno izjavo želimo vplivati na izboljšanje stanja po načelu zgledovanja od zgoraj navzdol, kar lahko močno vpliva na ravnanje ljudi ter njihovo zaupanje v javne institucije.

Ob prihajajoči obletnici dneva državnosti javno pozivamo celoten politični prostor, da sledi že doseženim vrednotam in težnjam k razvoju demokracije v Republiki Sloveniji. Potrebno je umiriti razmere in zagotavljati spoštovanje do institucij, ki predstavljajo imunski sistem države.

Upravičeno smo lahko ponosni na dosedanje delo in z vso odgovornostjo bomo zakonsko opredeljene naloge opravljali tudi v prihodnje. Potrebno pa bo zagotoviti pogoje dela, ki bodo povezovalni in konstruktivni ter bodo učinkovito varovali temeljne pravice, ki so zapisane v Ustavi Republike Slovenije."