Petek, 18. 9. 2020, 17.56
3 leta, 7 mesecev
Vrhovno sodišče razveljavilo začasno zadržanje vladnega sklepa o predčasni razrešitvi in imenovanju treh nadzornikov RTVS
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,51
4
Vrhovno sodišče je razveljavilo odločitev upravnega sodišča, ki je z začasno odredbo zadržalo sklep vlade, s katerim je ta aprila razrešila nadzornike RTV Slovenija Matjaža Medveda, Ireno Ostrouško in Petro Majer, za preostanek mandata pa imenovala Boruta Rončevića, Antona Tomažiča in Draga Zadergala. Upravno sodišče bo moralo izvesti nov postopek.
Senat vrhovnega sodišča izpostavlja, da je na podlagi zakona o RTV Slovenija vzpostavljeno posebno pravno varstvo člana nadzornega sveta, da drugi organi v njegov položaj ne bi posegali mimo ali preko primerov oziroma razlogov, določenih z zakonom. To pravno varstvo je odraz avtonomije RTV Slovenija, ki jo član njenih organov varuje tudi z uveljavljanjem sodnega varstva svojega pravnega položaja, so zapisali, piše STA.
Sodišče prve stopnje se je pri odredbi oprlo na neustrezno pravno podlago
Ker gre pri razrešitvi člana nadzornega sveta za pravno varovan položaj, je v primeru, da vanj poseže vlada, odločitev o tem upravni akt, ki je lahko predmet sodnega varstva v upravnem sporu. Kot pa so ugotovili vrhovni sodniki, se je sodišče prve stopnje pri odločanju o začasni odredbi oprlo na neustrezno pravno podlago. "Določba o izdaji začasne odredbe po uradni dolžnosti, ki jo je izbralo sodišče, se uporabi le v sporih o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pred dejanjem, ki vanje posega, če tožnik zahteva prepoved nadaljevanja dejanja in sprejetje ukrepov za vzpostavitev zakonitega stanja, če nezakonito dejanje še traja," so pojasnili.
Takega zahtevka pa v sporu, v katerem se izpodbija posamični (upravni) akt, ni mogoče postaviti, saj ne gre za izpodbijanje dejanja, temveč za odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Vrhovni sodniki so ob tem opozorili, da je v primeru odločanja o začasni odredbi treba ustrezno utemeljiti pogoje za njeno izdajo ter vsem osebam, ki so z odločitvijo o začasni odredbi prizadete, zagotoviti procesne pravice, ki jim pripadajo skladno z zakonom.
Ker je vrhovno sodišče izpodbijani akt vlade opredelilo kot upravni akt, je sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju dolžno strankam upravnega spora zagotoviti kontradiktorni postopek. V ponovljenem postopku je treba tožniku omogočiti, da lahko vnovič oblikuje ustrezen predlog za izdajo začasne odredbe, drugim strankam upravnega spora pa, da se do morebitnega predloga opredelijo v primernem roku, preden bo o njem odločeno.
Sodišče mora v ponovljenem postopku o tem upravnem sporu po uradni dolžnosti obvestiti tudi osebo, ki se postopka še ni udeleževala kot stranka z interesom (novoimenovanega člana). Na upravno sodišče se je obrnil razrešeni nadzornik Medved. Upravno sodišče je za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva Medvedovih ustavnih pravic z začasno odredbo do pravnomočne odločitve zadržalo sklep vlade. Pritožili so se tako vlada kot tudi dva novoimenovana člana nadzornega sveta.
Kot povzema vrhovno sodišče v obrazložitvi sodbe, je vlada navedla, da ji je zaradi začasne odredbe onemogočeno izvrševanje ustanoviteljskih pravic v nadzornem svetu, po njenem mnenju pa je bilo poseženo tudi v pravni položaj novoimenovanih članov nadzornega sveta, navaja STA.
4