Sreda, 28. 8. 2024, 13.05
2 uri, 37 minut
Ko je Boštjančič govoril o davčnih spremembah, jih je Han kritiziral #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,41
Vlada je obravnavala paket predlogov davčnih sprememb, ki naj bi jih po potrditvi v državnem zboru uveljavili z letom 2025, a so odločitev o tem za nekaj dni prestavili. Medtem ko je minister za finance Klemen Boštjančič govoril o manj pomembnih tehničnih vprašanjih, ki naj bi jih rešili do petka, se je s sejma Agra oglasil gospodarski minister Matjaž Han, ki opozarja, da bi morala davčna zakonodaja pomagati gospodarstvu, ne pa mu povzročati še dodatnih težav ob ohlajanju gospodarske dejavnosti.
Podpredsednik vlade Matej Arčon je povedal, da je vlada na današnji seji obravnavala predlog davčnih sprememb, a dokumenta še ni potrdila, saj so na seji dobili kar nekaj pripomb tehnične narave, ki jih mora ministrstvo za finance zdaj uskladiti. "Dokončna različica davčnih sprememb bo sprejeta na dopisni seji v petek," je povedal.
Minister za finance Klemen Boštjančič je potrdil, da so glasovanje o davčnih spremembah prestavili zaradi nekaj manj pomembnih tehničnih vprašanj, ki jih bodo rešili predvidoma do petka.
Medtem ko sta Arčon in Boštjančič govorila o manj pomembnih tehničnih vprašanjih, ki naj bi jih uskladili v kratkem, se je s sejma Agra oglasil gospodarski minister Matjaž Han, ki je poudaril, da imajo na predlog davčnih sprememb na ministrstvu kar nekaj pripomb, a da o njih ne želi govoriti v širši javnosti, temveč jih želijo razrešiti znotraj vlade in koalicije.
Kot enega glavnih zadržkov je nato navedel postopek sprejemanja davčnih sprememb. "Na koncu bi bilo dobro, da davčno zakonodajo Ekonomsko-socialni svet pregleda še enkrat, čeprav vem, da je bil vpet v izhodišča," je odgovoril na vprašanje STA.
Poudaril je še, da na ministrstvu pričakujejo, da bo davčna zakonodaja pomagala gospodarstvu in da mu ne bo delala še dodatnih težav ob ohlajanju gospodarske dejavnosti, ki se pojavlja v Evropi.
Boštjančič: Ukrepi so na mizi že od februarja
Boštjančič je na očitke, da vlada paket sprememb potrjuje mimo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), odgovoril, da načrtovane ukrepe predstavljajo že od februarja letos. "Na te ukrepe so se odzvala praktično že vsa gospodarska združenja. Niso nobena skrivnost, o njih se pogovarjamo že mesece, opravili smo tudi že javno razpravo. Kot veste, ESS – in to ne po zaslugi vlade – dolgo ni deloval. Ko se je spet oblikoval, to je bilo konec junija, smo svoje ukrepe deležnikom predstavili na seji. Gradiva smo obravnavali tudi na seji novo oblikovanega strokovnega sveta ESS za področje financ in davčne zakonodaje. Vse, kar nas še čaka, je formalna potrditev zapisnika seje tega odbora, in to bomo storili na naslednji seji ESS, predvideni 13. septembra," je pojasnil Boštjančič.
Boštjančič: Ne gre za kritike, pač pa dodatne predloge
Kljub temu pa je vlada danes uskladila predlog davčnih sprememb, dokončno jih bo potrdila na dopisni seji v petek, je po vladi sporočil minister za finance Klemen Boštjančič.
Boštjančič je po seji vlade poudaril, da so ne samo danes, ampak že pred tem "v neskončnost velikokrat pojasnjevali predvsem razvojno naravnane ukrepe". "Moja vrata so odprta, če kakšen gospodarstvenik tega še vedno ne razume, lahko pride k nam, pa mu bomo dodatno pojasnili," je zatrdil. Gre pa po njegovi oceni za "politikantsko vpitje", tudi pripombe ministrstva za gospodarstvo niso namenjen kritiki sprejetih ukrepov, ampak slednje jasno poudarja, da celo podpira vse ukrepe in tudi razume razvojno naravnanost teh ukrepov, je dejal Boštjančič.
"Gre pa za vprašanje še dodatnih predlogov, ki večinoma izhajajo iz predlogov gospodarstva ali pa gospodarskih združenj," se je finančni minister odzval na današnjo izjavo Hana. Obenem je zatrdil, da vlada davčnega svežnja zagotovo ne bi dokončno potrjevala na dopisni seji, če bi odprta ostajala še bistvena vprašanja.
Boštjančič je napovedal, da se bo vlada lotila tudi drugega paketa davčnih sprememb, ki se bo nanašal na obdavčitev premoženja in razbremenitev stroškov dela. "Načrtujemo, da bi javnost s temi ukrepi seznanili do konca leta," je dejal.
Kakšne naj bi bile davčne spremembe?
Ministrstvo za finance je osnutke zakonskih predlogov davčne reforme v javno obravnavo dalo v začetku junija, na podlagi javne obravnave in medresorskega usklajevanja pa je v sveženj, ki je pripravljen za sprejem na vladi, vneslo nekaj manjših sprememb.
Z bistvenim delom predlaganih ukrepov na ministrstvu sledijo ciljem povečanja produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti gospodarstva oz. dviga dodane vrednosti. Med predlaganimi ukrepi je tudi ugodnejša davčna obravnava za visoko kvalificirane kadre iz tujine.
Glede njihove ugodnejše davčne obravnave ostaja pogoj, da so mlajši od 40 let, vendar je bodo po novem predlogu deležni le tisti, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oz. študija v tujini. V višini sedmih odstotkov od bruto plače jo bodo lahko pet let uveljavljali, če jim bo delodajalec ponudil plačo v višini vsaj dvakratnika povprečne plače.
Poleg tega je predvideno olajšano nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži, z ugodnejšo davčno obravnavo pa naj bi inovativnim zagonskim podjetjem pomagali pri nagrajevanju zaposlenih z deleži oz. opcijami za njihovo prodajo ter pri zagotavljanju likvidnosti.
Predlogi po prepričanju izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenščka ne prinašajo odgovorov na izzive, kot so visoka obdavčitev dela, premajhne investicije v raziskave in razvoj ter nekonkurenčnost pri privabljanju in zadrževanju ključnih kadrov. Če na GZS podpirajo prenos olajšave za investicije v digitalno in zeleno z zdajšnjega enega leta na pet let, pa odločno nasprotujejo dvigu trošarin na alkoholne pijače in dvigu DDV na sladke pijače. Nasprotujejo tudi ukinitvi režima uveljavljanja normiranih odhodkov, ker je tak sistem dobrodošel predvsem z vidika administrativnih poenostavitev.
Prah dvigujejo spremembe pri normirancih
Drugi del paketa ukrepov naj bi z odpravo pomanjkljivosti v davčnem sistemu ob izboljšanju konkurenčnosti povečal pravičnost sistema. Med predlogi, ki so v javnosti naleteli na kritike, je poseg v obdavčitev samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov, t. i. normirancev.
Po predlogu bi se najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance znižala s sto tisoč na 60 tisoč evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50 tisoč na 30 tisoč evrov. Hkrati je za prve predvideno zvišanje meje za uveljavljanje normiranih stroškov na 60 tisoč evrov, za druge pa ohranitev pri 12.500 evrih. Polni normiranci bodo morali biti tudi zaposleni v svojem s. p.
Gospodarska združenja opozarjajo, da sveženj ne bo bistveno izboljšal poslovnega okolja oz. ga bo v delu celo poslabšal. Na ministrstvu medtem pripravljajo drugi paket predlogov, ki naj bi bolj celovito prenovil sistem.
Dražje sladke in alkoholne pijače
Nekaj sprememb so zdaj pripravili še glede zvišanja DDV za pijače z dodanim sladkorjem in energijske pijače. Tu se davek zvišuje z 9,5 odstotka na 22 odstotkov, vendar ne več tudi za vode z okusom.
Trošarine za pivo in žgane pijače se bodo zvišale za sedem odstotkov, kar bi lahko po izračunih pollitrski vrček podražilo za dva odstotka. Hkrati naj bi se meja za male pivovarje, za katere velja ugodnost plačila trošarine zgolj v višini 50 odstotkov, zvišala z 20 tisoč na 150 tisoč hektolitrov na leto.
