hiša
Torek, 11. 3. 2025, 13.44
23 ur, 40 minut
Vlada bo o zakonu o gostinstvu odločala v četrtek
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,19
Po Frangeževih besedah vsi podatki kažejo na nujnost regulacije kratkotrajnih najemov v Sloveniji, zato da čim večji delež stanovanj vrnemo njihovemu osnovnemu namenu – trajnim oblikam bivanja.
Vlada bo o osnutku novega zakona o gostinstvu odločala v četrtek, potem ko ga je danes potrdil vladni odbor za gospodarstvo, je pojasnil državni sekretar Matevž Frangež. Računajo, da bo še pred poletjem sprejet v DZ. Pri pripravi zakona so po Frangeževih besedah upoštevali tudi nekatere predloge sobodajalcev, ki sicer osnutku ostro nasprotujejo.
Ključne spremembe, ki jih prinaša osnutek novega zakona o gostinstvu, so regulacija kratkotrajnega najema, sprostitev urejanja rednega obratovalnega časa, povečanje kakovosti s strokovno kategorizacijo višjih kakovostnih kategorij in brezplačna pitna voda za goste iz javnega vodovodnega omrežja.
Ministrstvo se je pri pripravi zakona med drugim oprlo na študijo inštituta za upravljanje prostora pri univerzi Manchester Metropolitan. Ta je pokazala, da je omejitev kratkotrajnega najema v Sloveniji nujna, saj da koncentracija privatiziranih stanovanj in nizka dostopnost najemnih stanovanj otežujeta dostop do stanovanj za ranljive skupine.
Manj pritiska na najemnine in lažje do kvadratnega metra
Petkratni porast v zadnjih osmih letih in profesionalizacija te dejavnosti kažeta tudi na trend dolgoročnega izločanja stanovanj s trga dolgotrajnih najemov.
Spremembe se ne bodo zgodile z danes na jutri, a kot je v današnji izjavi pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, pričakujejo, da bo regulacija srednjeročno vplivala tako na zmanjšanje pritiska na najemnine in znižanje najemnin kot tudi na dostopnejšo ceno kvadratnega metra.
"Nevzdržno je, da je ena od najbolj privlačnih podjetniških naložb pri nas naložba v stanovanje. V tem pogledu si na ministrstvu želimo, da se prihranki ljudi in podjetij v večji meri aktivirajo v bolj produktivne podjetniške naložbe," je dejal Frangež.
Hkrati na največ 150 dni omejuje oddajanje v eno- in dvostanovanjskih stavbah, kjer ima sobodajalec svoje stalno prebivališče, največ 50 odstotkov uporabne površine in največ 12 ležišč ob soglasju etažnih lastnikov.
Lokalne skupnosti bodo imele možnost zaostrovanja ali omejitve teh pravil, in sicer bodo lahko oddajanje stanovanj v večstanovanjskih stavbah omilili oz. zaostrili od 30 do 90 dni, v stanovanjih v eno- in dvostanovanjskih stavbah pa bodo imeli možnost zmanjšanja na 30 dni.
Občine bodo lahko najvišje dovoljeno število dni oddajanja stanovanja v koledarskem letu opredelile v splošnih aktih, bodo pa morale presoditi stanje na stanovanjskem trgu in potrebe razvoja turizma.
Sobodajalci proti
Omejevanju oddajanja nepremičnin v kratkoročni najem ostro nasprotujejo predstavniki sobodajalcev, ki vlado med drugim pozivajo k ponovni javni razpravi. Na današnjem sestanku s predstavniki ministrstva jim bodo izročili tudi podpise, ki so jih zbrali v ta namen.
"Mi smo vedno pripravljeni prisluhniti vsem legitimnim mnenjem, tudi njihovim, v tem pogledu smo v rešitvah zakonov upoštevali marsikatero njihovo stališče, mislim pa, da tega zakona več ne moremo zaustavljati," je dejal Frangež.
Kot je pojasnil, so šli sobodajalcem med drugim naproti z drugačno ureditvijo v eno- in dvostanovanjskih hišah in z dvigom splošne omejitve s 30 na 60 dni, če se seveda lokalne skupnosti ne odločijo drugače.
"V Sloveniji imamo različne razmere. Imamo okolja z visoko obremenitvijo lokalnih sredin s pojavom kratkotrajnega najema, na drugi strani pa so v mnogih okoljih v državi veseli, če k njim pride kak gost, ki na ta način zasede množico praznih nepremičnin," je izpostavil državni sekretar.
Če bi sobodajalci zakon izpodbijali na ustavnem sodišču, so na ministrstvu pripravljeni. "To je njihova pravica. Mi smo skrbno pretehtali ustavno varovane vrednote, vendar ne le določilo, da je gospodarska pobuda v Sloveniji po ustavi svobodna, pač pa smo to določilo križali tudi z drugimi, denimo tem, da ima lastnina svojo gospodarsko, pa tudi socialno in ekološko funkcijo in da je prepovedano uporabljati lastnino ali uresničevati gospodarsko pobudo v nasprotju z javno koristjo in torej z razvojem nelojalne konkurence," je poudaril.
