Ponedeljek, 1. 7. 2024, 6.40
4 mesece, 3 tedne
Znani so predlogi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,47
Nacionalni program je po navedbah ministrstva strateški dokument, ki bo nakazal smer načrtovanja vzgojno-izobraževalne politike. Nadgradnjo učinkovitega, kakovostnega, vključujočega in trajnostnega sistema vzgoje in izobraževanja bodo uskladili z znanstvenimi spoznanji ter družbenimi spremembami.
Strokovna delovna skupina pod vodstvom Janeza Vogrinca je pripravila končni predlog Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–33 in ga predala ministru za izobraževanje Darju Feldi. Predlog prinaša nekatere spremembe na področju predšolske vzgoje in srednješolskega izobraževanja ter tudi pri poučevanju učencev priseljencev.
Na področju predšolske vzgoje predlagajo, da bi otroke, ki vrtca ne obiskujejo, vključili v krajši program vrtca, ki bi ga podaljšali na obseg od 240 do 480 ur. Program bi bil organiziran od marca do vstopa otroka v prvi razred osnovne šole. Kot je navedel, je otrok, ki niso vključeni v predšolsko vzgojo, približno tisoč. "Upam, da bomo še več staršev spodbudili, da bodo otroke vpisali v predšolsko vzgojo," je dejal Vogrinc.
Predlagajo evalvacijo namena srednješolskih programov. "Treba je premisliti ustreznost trenutnih srednješolskih programov. Kateri so takšni, da usposabljajo dijake za to, da vstopijo na trg dela, kateri pa za terciarno izobraževanje? Pri teh je treba okrepiti splošnoizobraževalne ukrepe, pri drugih pa je prav, da imajo okrepljeno praktično usposabljanje," je navedel Vogrinc.
Predlagajo, da bi ohranili dve ravni zahtevnosti na splošni maturi pri matematiki in tujem jeziku. Za zvišanje ravni znanja dijakov pa predlagajo vpeljavo dveh ravni zahtevnosti pri vseh splošnoizobraževalnih izbirnih predmetih.
Predlagajo, da bi sistemizirali delež delovnega mesta učitelja za poučevanje začetnega pouka slovenščine že za enega na novo vključenega učenca priseljenca. Poleg tega menijo, da je treba zagotoviti možnost dodatnih ur slovenščine za učence priseljence tudi v tretjem in četrtem letu njihove vključitve v osnovno šolo, če ne dosegajo zadovoljive ravni poznavanja in uporabe učnega jezika. "S temi ukrepi želimo jasno sporočiti, da je znanje slovenščine osnovni pogoj, da lahko sledijo tudi drugim predmetom," je poudaril.
Navedel je, da želijo spodbuditi večjo gibalno aktivnost učencev, dijakov in odraslih. "Predlagamo, da se v zadnje triletje osnovne šole doda ena ura športne vzgoje," je poudaril. Vsakemu učencu in dijaku je treba zagotoviti pogoje za pet ur športa na teden v splošnem šolskem sistemu, meni. To po njegovih besedah ne pomeni pet ur športa, ampak obvezne ure, ki jih že ima predmet šport, skupaj z izbirnimi predmeti in drugimi športnimi vsebinami v šoli.
Po Vogrinčevih besedah je treba povečati javna sredstva za predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje do leta 2033 z zdajšnjih 4,17 odstotka BDP na najmanj 4,6 odstotka BDP. Predlagajo dodatno financiranje zavodov, ki delujejo v posebnih okoliščinah, so denimo oddaljeni od mestnih središč. "S tem želimo sporočiti, da se zavedamo, da so vrtci in šole v različnih položajih," je dejal.
Vogrinc je napovedal, da bo ministrstvo v pol leta pripravilo akcijske načrte uresničevanja ukrepov, kjer bodo opredelili tudi, kdo in do kdaj je odgovoren za njihovo izvedbo. Napovedal je, da bo predlog programa septembra obravnaval DZ.
