Petek,
27. 9. 2019,
12.53

Osveženo pred

5 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,82

23

Natisni članek

Natisni članek

podnebni protest Podnebni štrajk Ljubljana podnebne spremembe

Petek, 27. 9. 2019, 12.53

5 let, 2 meseca

Več kot tisoč mladih v Ljubljani zahtevalo razglasitev podnebne krize #foto #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,82

23

Več kot tisoč mladih se je danes v Ljubljani pred poslopjem parlamenta zbralo na Podnebnem štrajku. Glavni organizator podnebnega shoda je gibanje Mladi za podnebno pravičnost, ki od politike zahteva razglasitev podnebne krize in konkretno ukrepanje.

"Dovolj imamo obljub, zahtevamo ukrepe!" so danes skandirali mladi, ki so s sabo znova prinesli transparente, lutke v podobah političnih odločevalcev, raglje in bobne. "Ni planeta B," so sporočili odločevalcem in zahtevali podnebno pravičnost.

Podnebni shod je tudi tokrat združil učence, študente, njihove starše in stare starše. Podnebna prizadevanja so podprli tudi sindikati. Shod je bil sicer občutno manj množičen kot prvi tovrstni marca letos, ko se je zgolj v Ljubljani po ocenah organizatorjev zbralo več kot devet tisoč ljudi.

Marjan Šarec
Novice Šarec v ZN: Dolžni smo otrokom, da ne odrinemo pariškega podnebnega sporazuma

Vlada naj prepozna podnebne spremembe kot globalno krizo

Glavna zahteva gibanja Mladi za podnebno pravičnost je, naj vlada prepozna podnebne spremembe kot globalno krizo in jo začne reševati na ta način, je poudaril Primož Turnšek iz gibanja. Pristop pa mora biti interdisciplinaren in vključevati ukrepe s področja sociale, gospodarstva in ekologije.

Fotogalerija
1
 / 34

"Zahtevamo varovanje naravnih habitatov, dostopna energetsko učinkovita stanovanja z dostopom do javnega prevoza, kolesarskih stez oziroma da so blizu delovnih mest. Zahtevamo, da vlada vlaga v javni prevoz, kolesarske steze in podobno," je nekaj konkretnih zahtev nanizal Turnšek.

Vlada naj pripravi časovnico za zaprtje Teš

Od vlade gibanje mladih zahteva tudi, da pripravi časovnico zaprtja Termoelektrarne Šoštanj. "Zdaj je zaprtje prestavljeno na obdobje po letu 2030, kar za nas ni sprejemljivo, saj vlada zaprtje prelaga na prihodnje odločevalce," je dejal.

Tokrat se mladi tudi ne bodo sestali s predstavniki države. "15. marca smo imeli srečanje na vladi in v državnem zboru. Od takrat se ni zgodilo nič konkretnega, zato smo mnenja, da se bomo začeli pogovarjati, ko bo vlada začela ukrepati," je poudaril Turnšek. "Pogovarjamo se lahko v nedogled, a če pogovori ne obrodijo sadov, se nam to ne zdi smiselno," je dodal.

"Zakaj politika še vedno ne šteka, da ni planeta B?" Novinarka: Samanta Gomboc/Video: Planet TV.


Na okoljske tematike v Sloveniji že dolga leta opozarja nevladna organizacija Umanotera, katere direktorica Gaja Brecelj je nad angažiranostjo mladih navdušena. "Po vsem svetu je generacija, ki jo bodo podnebne spremembe najbolj prizadele, tako močna, tako glasna, tako velika," je spomnila.

"To je boj njihove generacije, pa tudi vseh nas," je nadaljevala Brecljeva. Podnebne spremembe namreč prizadenejo tudi najbolj ranljive skupine, kot so na primer starejši, in ne prizanesejo nikomur. "Super je, da se v tem združujemo in skupaj glasno kličemo vladi, naj stori to, kar ji veleva znanost," je poudarila.

Greta Thunberg
Novice Greta Thunberg prejemnica letošnje alternativne Nobelove nagrade

Vlada mora podnebne spremembe uvrstiti na sam vrh prioritet

Vlada mora na podlagi podatkov, ki jih daje znanost, podnebne spremembe uvrstiti na sam vrh prioritet, je dejala Brecljeva. Iz tega bi potem izhajali konkretni ukrepi z zeleno proračunsko reformo na čelu, nato pa po sektorjih - od prometa, industrije, kmetijstva, gospodarstva do energetike in naprej.

"Ključno pa je, da se vlada loti največjih onesnaževalcev in ne prelaga vsega na posameznika in gospodinjstva, kar lahko vidimo v zdajšnjih obrisih podnebnih ukrepov," je še dejala Brecljeva.

"Podnebna kriza najbolj prizadene najranljivejše, tudi delavke, delavce, mlade, prekarce, starejše. Gre za skupen boj okoljevarstvenikov in sindikatov, za povezovanje zelenih in rdečih," pa je poudarila Teja Jarc iz sindikata Mladi plus.

"Zahtevamo drugačen trg dela, da kapital ne bo postavljal lastnih interesov pred interese ljudi in okolja. Da ne bomo izkoriščani ne ljudje ne narava. Zagotoviti je treba socialno in podnebno pravičnost," je dodala in podčrtala, da najbogatejši posamezniki trošijo toliko kot vse države, najrevnejši pa se borijo za preživetje in se ne morejo izogniti katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb.

Sindikati zahtevajo zelena delovna mesta, ki bi nadomestila zaprta delovna mesta v umazani industriji. "Zagotoviti moramo pravičen prehod. Nobena delavka, delavec ali skupnost ne sme trpeti zaradi podnebnih sprememb. Tem ljudem moramo zagotoviti dodatno izobraževanje in prekvalifikacijo ter zagotoviti varno, trajno in dostojno delovno mesto," je poudarila Jarčeva.

Protestniki zavrnili povabilo ministra Zajca

Simon Zajc | Foto: STA , Foto: STA , Pred podnebnimi protesti mladih je udeležencem podnebnih štrajkov podporo izrekel minister za okolje in prostor Simon Zajc. K pogovoru so jih povabili tudi v državnem zboru, a so to povabilo mladi zavrnili. "Dovolj je obljub, zahtevamo ukrepe!" so sporočili.

"Vabilo državnega zbora smo zavrnili in ga bomo zavračali, dokler odločevalci ne bodo pripravili časovnice, ki določa pravično zaprtje Termoelektrarne Šoštanj najpozneje do leta 2030. Šele s konkretnimi ukrepi bodo pokazali, da so pripravljeni reševati podnebno krizo v vsej svoji resnosti," so sporočili medijem iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost.

Niso pa še povedali, kaj si mislijo o sporočilu okoljskega ministra Zajca. Ta jim je izrekel podporo v videonagovoru na spletnem družbenem omrežju Facebook.

Mladi v Ljubljani so se po uvodnem delu na Trgu republike podali na pohod po mestnem središču. Ves shod se sicer ob močni policijski navzočnosti dogaja mirno, ni bilo opaziti alkohola, trg pred parlamentom pa je po odhodu protestnikov ostal vzorno čist.

Po številnih slovenskih mestih odmevalo, da ni planeta B

Da ni planeta B, je odmevalo v številnih slovenskih mestih, poleg Ljubljane med drugim še v Mariboru, Kopru in Novem mestu. Po več sto ljudi je bilo opremljenih s transparenti, z vzklikanjem pa so opozarjali, da zahtevajo spremembe, in to takoj.

V Mariboru se je zbralo okoli 500 udeležencev, večinoma srednješolcev. Sešli so se na Grajskem trgu, nato pa so se družno sprehodili skozi središče mesta. "Ni planeta B"; "Štrajkaj ali plavaj"; "Nismo iz cukra, a se vseeno talimo"; "Prihodnost bo zelena, ali pa je ne bo"; "Ta planet postaja bolj vroč kot mladi Leonardo di Caprio", je med drugim pisalo na njihovih transparentih. "Če nam vi danes uničite planet, kam bomo šli mi jutri," pa je na list papirja napisal eden od najmlajših udeležencev shoda.

 

Podnebni protestniki spet preplavili svet

Podnebni štrajk se danes sicer dogaja po vsem svetu. Prvi so na ulice podali mladi v Avstraliji in Aziji, protestni val pa se zdaj nadaljuje v Evropi. Okoli 40 tisoč mladih je danes zjutraj val protestov sprožilo v novozelandskem parlamentu. Na Novi Zelandiji so protestirali v 40 mestih, po nekaterih podatkih pa naj bi protestiralo 170 tisoč Novozelandcev, kar je 3,5 odstotka vse populacije.

Pouk so danes preskočili tudi številni mladi Indijci. Največ se jih je zbralo v New Delhiju. "Vi ste razlog, da planet umira, in vi ste lahko tisti, ki ga boste rešili," so mladi prek transparentov sporočali vladi in parlamentu. Mladim iz Azije, Avstralije in Nove Zelandije so kmalu sledili evropski vrstniki. O visoki udeležbi poročajo zlasti iz Italije, samo v Rimu naj bi se jih zbralo okoli 250 tisoč.