Ponedeljek, 6. 1. 2020, 4.00
4 leta, 10 mesecev
Več deset tisoč Slovencev ni prijavilo računov, grozijo jim globe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
25
Tudi račune v tujih spletnih bankah, kot sta Revolut in N26, je treba prijaviti Fursu, sicer lahko posameznika doleti globa do 1200 evrov.
Okoli 55 tisoč Slovencev ima v tujini prijavljene bančne račune. Vse več Slovencev odpira račune tudi v tujih spletnih bankah, kot sta N26 in Revolut. Tudi te je treba prijaviti finančni upravi. Kot kaže, mnogi tega niso storili.
Število slovenskih rezidentov, ki imajo (prijavljen) račun v tujini, zadnja leta raste. Če jih je bilo konec leta 2018 okoli 40 tisoč, jih je danes že več kot 55 tisoč. Med njimi je veliko računov odprtih pri tujih spletnih bankah, kot so N26, ki ima sedež v Nemčiji, ter Revolut in Monese, ki imata sedež v Veliki Britaniji.
Po podatkih, ki so jih pridobili v oddaji Koda na TV Slovenija, ima v spletni banki Revolut odprte račune kar 35 tisoč Slovencev. A na Furs je račune po zadnjih podatkih prijavilo le 3.499 slovenskih rezidentov, so nam sporočili. Če upoštevamo samo račune pri Revolutu, to pomeni, da več kot 30 tisoč Slovencem grozi, da bodo morali plačati od 200 do 1200 evrov, kolikor znaša globa, če ne prijaviš računa v tujini.
Revolut je najprej deloval kot spletna denarnica, ki je ni bilo treba prijaviti Fursu. Pred dobrim letom dni pa je podjetje dobilo evropsko bančno licenco in svojo storitev nadgradilo tako, da je spletna denarnica - tudi pri obstoječih uporabnikih - prevzela funkcijo plačilnega računa. Tako morajo vsi uporabniki Revoluta, ne glede na to, kdaj so to postali, račun prijaviti Fursu.
Vsak bančni račun v tujini, torej tudi račun tuje spletne banke, mora fizična oseba Fursu prijaviti v osmih dneh od odprtja. Račun v tujini je treba prijaviti, tudi če prek njega niste poslovali že dlje časa. (Fursu je v osmih dneh treba javiti tudi vse spremembe podatkov o računu, kot je na primer datum zaprtja računa v tujini).
Fursu težko ubežite, lahko pa se s samoprijavo izognete globi
Furs bo slej ko prej izvedel, da imate račun v tujini. Prek samodejne mednarodne izmenjave podatkov namreč vsako leto pridobi podatke o vseh računih, ki jih imajo slovenski rezidenti v tujini. Države si podatke o tekočih računih vsako leto izmenjajo do konca septembra, čeprav nekatere banke tudi zamujajo.
Tako Furs na primer še ni prejel podatkov o slovenskih računih, odprtih v spletni banki Revolut, prejel pa je podatke o slovenskih računih na banki N26, so nam sporočili.
Letošnje podatke o računih v tujini Furs še obdeluje. Ko inšpektorji ugotovijo, da nekdo računa ni prijavil, začnejo postopek, v okviru katerega pregledajo tudi, ali je od depozitov na tujih računih posameznik morda prejel še obresti. Te bi prav tako moral prijaviti Fursu. Samo za neprijavo računa v tujini sledi globa od 200 do 1200 evrov, ki pa se ji posameznik lahko izogne, če prehiti Furs in se prijavi sam, preden Furs z izmenjavo podatkov izve zanj. Samo v prvih sedmih mesecih leta 2019 je bilo več kot 1100 samoprijav.
Furs je lani poslal več kot 12 tisoč pozivov zavezancem, za katere so ugotovili, da imajo v tujini odprte račune, a jih niso prijavili, naj to storijo. Odzvalo se je več kot 84 odstotkov zavezancev, so nam sporoči s Fursa.
Prijavo tujih računov lahko oddate elektronsko prek eDavkov (obrazec DR-Račun) ali osebno na kateremkoli finančnem uradu oziroma po pošti na obrazcu DR-02. V obrazec je treba vpisati identifikacijske podatke ter v rubriko 10 podatke o tujem računu. K obrazcu je treba priložiti dokument, iz katerega so razvidni podatki o računu, odprtem v tujini (bančna kartica, pogodba o odprtju bančnega računa ipd.), da finančni urad lahko preveri pravilnost oziroma točnost podatkov.
Kaj Furs počne s podatki
Na podlagi podatkov, ki jih Furs prejme prek samodejne izmenjave podatkov oziroma jih zavezanci sami prijavijo, Furs preverja, ali so bili doseženi dohodki pravočasno prijavljeni, prav tako pa preverja tudi izvor finančnih sredstev na teh računih.
Leta 2018 je tako Furs zaradi podatkov, ki jih je pridobil z izmenjavo, uvedel več kot 34 tisoč nadzorov zaradi suma utaje davkov in odmeril več kot 4,5 milijona dodatnega davka.
Kot so nam sporočili s Fursa, v posameznih primerih ugotavljajo tudi, da so iz tuje države prejeli podatke o odprtih računih zavezancev, ki so se v tuji državi opredelili kot rezidenti Slovenije, iz podatkov, s katerimi razpolagajo na Fursu, pa je razvidno, da so se zavezanci v Sloveniji opredelili kot nerezidenti.
V postopkih potem ugotavljajo, ali je bil tem zavezancem nerezidentski status pravilno ugotovljen oziroma ali ne gre morda za fiktivno odjavo stalnega prebivališča oziroma nasploh za neskladje med izkazanim statusom in dejanskim stanjem. "Prejeti podatki so podlaga tudi za medsebojno upravno pomoč med državami članicami EU pri izterjavi davčnih obveznosti," so nam še sporočili.
Preberite še:
25