Ponedeljek, 15. 6. 2020, 11.44
4 leta, 5 mesecev
Mariborski tretješolci končujejo karanteno, novogoriški petošolci bodo šolsko leto končali doma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,93
3
V nedeljo so opravili 212 testiranj za okužbo z novim koronavirusom, pri čemer so potrdili en primer okužbe, je objavila vlada na Twitterju. Umrl ni noben bolnik s covid-19, so pa na novo sprejeli v bolnišnično obravnavo enega bolnika z novo koronavirusno boleznijo. Eden se tudi zdravi na oddelku za intenzivno terapijo.
Doslej je bilo v Sloveniji potrjenih 1.496 okužb z novim koronavirusom, 109 bolnikov z boleznijo covid-19 je umrlo. V bolnišnici se je v nedeljo zdravilo sedem bolnikov s to boleznijo, sprejeli so torej enega bolnika, medtem ko v domačo oskrbo niso odpustili nobenega. Novo okužbo so v nedeljo potrdili na Jesenicah, kjer je trenutno žarišče okužbe. Skupaj je bilo doslej opravljenih 88.966 testiranj na okužbo z novim koronavirusom.
Okužbo so pri učencu novogoriške Osnovne šole Milojke Štrukelj odkrili v petek, šola pa je za to izvedela med koncem tedna, kar je povzročilo nekaj skrbi med nekaterimi starši in učitelji. "Sledimo vsem preventivnim ukrepom, zato ves 5. razred, v katerem je okuženi učenec, skupaj z razredničarko ostaja v 14-dnevni karanteni na domu, kar pomeni, da je zanje šolskega leta konec," je za STA povedal ravnatelj novogoriške osnovne šole Janez Kobe.
Se pa v šolo vračajo mariborski tretješolci, ki so zaradi enega primera okužbe s koronavirusom ostali doma od 2. junija. NIJZ je za STA povedal, da dodatnih okužb v zvezi s tem primerom niso zaznali, zato se lahko vsi otroci vrnejo k vsakodnevnemu življenju v torek.
V Osnovni šoli Prežihovega Voranca Jesenice je razred, v katerega hodi tudi drugošolec, pri katerem so 4. junija zaznali okužbo, še vedno v karanteni in se šola na daljavo. Morebitnega novega primera okužbe med šolarji niso zaznali, zato po besedah epidemiologa ni zadržkov, da se, tako kot je bilo predvideno, v petek tudi omenjeni razred ne bi ponovno vrnil v šolo, je za STA povedal ravnatelj šole Robert Kerštanj.
Ravnatelji: Priporočil NIJZ za osnovne šole ni mogoče v celoti upoštevati
Ravnatelje osnovnih šol pa medtem skrbi, kako naj upoštevajo vsa priporočila NIJZ. Pravijo, da jih po vrnitvi vseh učencev v šole ni mogoče izvajati v praksi, predvsem ko gre za prevoze učencev in mešanje skupin pri izbirnih predmetih.
Po vrnitvi v šolske klopi vseh učencev so se morale šole spopasti z vsem tistim, na kar so v Združenju ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije opozarjali že prej, in sicer, da bodo težko upoštevali vsa navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je za STA povedal predsednik združenja Gregor Pečan.
Težava so prevozi
Težave so predvsem pri prevozih, kosilih, jutranjem varstvu in podaljšanem bivanju. Konkretno je Pečan, sicer ravnatelj OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, opozoril na težave šol, kjer je veliko vozačev. "Pri prevozu so težave predvsem tam, kjer je veliko vozačev. Konkretno na naši šoli je vozačev toliko, da nam je prevoznik zaradi pravila, da se lahko na 50-sedežnem avtobusu vozi le 14 učencev, zagotovil dva dodatna avtobusa, to je namesto dveh štiri. Vsem šolam pa prevozniki niso mogli zagotoviti toliko dodatnih avtobusov, tudi občine niso povsod privolile, da jih bodo plačale," je povedal za STA.
Predsednik Združenja ravnateljev in ravnateljic osnovnega in glasbenega šolstva opozarja, da se v šolah ne morejo držati vseh priporočil NIJZ.
Pri izbirnih predmetih je težava v tem, da so sestavljeni iz več oddelkov.
Z vsem navedenim so, kot pravi, seznanili predstavnike NIJZ, predlagali so tudi, da se urnik po zgledu iz Avstrije prilagodi tako, da se nekateri predmeti, pri katerih se dogaja mešanje skupin, ne bi izvajali, a niso bili uspešni. "Na NIJZ pravijo, da nas sicer razumejo, a da ne morejo spregledati svojega strokovnega stališča," pravi Pečan.
NIJZ odgovornost prevalil na šole
Po prepričanju ravnatelja OŠ Livada v Ljubljani Gorana Popovića je NIJZ s tem odgovornost preložil na šole. "Na koncu bodo namreč krive šole, če se bo kaj zgodilo, čeprav priporočil ni mogoče upoštevati," je povedal za STA.
Neživljenjskost priporočil se po njegovem mnenju odraža predvsem pri tem, da morajo otroci torbe pustiti v šolah: "Od učencev pričakujemo, da se bodo doma učili, a po drugi strani zvezkov in učbenikov ne smejo nesti domov."
Zaradi ukrepov se učenci zavedajo, da jim bo šola pogledala skozi prste in da bo naredila vse, da jim omogoči čim lažje končati šolsko leto, zato pa so otroci manj motivirani in se prihajajo v šolo zabavat, še pove Popović.
Manj težav je po besedah Pečana pri ocenjevanju in zaključevanju ocen. Pri zadnjem velja, da za čas, ko je potekal pouk na daljavo, zadostuje ena ocena ter da taka ocena ne odraža zgolj absolutnega znanja, ampak tudi napredek, ki ga je učenec dosegel v tem času. Prav tako je taka ocena enakovredna preostalim, dodaja.
Najmanj težav učiteljem predstavlja ocenjevanje.
Kako bo s šolami jeseni?
Pečanu se zdi smiselno, da ob morebitnem drugem valu epidemije ne bi zapirali vse države in z njo šol, ampak da bi se omejili na reševanje posameznih žarišč. Tudi zdaj se je namreč pokazalo, da v veliko občinah okužb sploh ni bilo in bi lahko življenje pri njih ob nekih omejitvah teklo dokaj normalno, pravi. Pri tem sicer razume, da so bili v prvem valu ukrepi bolj restriktivni glede na to, da smo se spopadali z neznanim.
Popović pa si za jesen želi čim manj eksperimentiranja v smislu, da bi začeli pouk v šoli, pa nato postopoma prešli na pouk na daljavo, pa potem spet nazaj. Želi si tudi, da šole ne bi bile v položaju, v katerem so zdaj: "Če ne bo mogoče, da delamo vsaj podobno, kot smo pred epidemijo, potem je bolje, da se ne vračamo v šole. Živeti vseskozi v strahu, da bomo odgovorni, če se bo kaj zgodilo, ni lahko," je za STA še sklenil Popović.
3