Varno cepljenje brez injekcije

Prednost novih obližev ni le v odpravljanju neprijetnih občutkov pri cepljenju, temveč tudi v odpiranju novih možnosti za razvoj in izvajanje cepljenj za bolezni, ki bi bile prenevarne za danes prevladujoče načine. Primer take bolezni je HIV, saj je razvoj cepiva proti tej bolezni z današnjimi običajnimi metodami zaradi stika z virusom zelo tvegan za razvijalce. Namesto virusov in proteinov – cepiva DNK Za razliko od uveljavljenih metod, ki za razvoj cepiv uporabljajo viruse ali proteine, nova metoda uporablja DNK, ki proizvaja proteine, pomembne za učinkovanje cepiva. Metodo so v zadnjih dveh desetletjih do neke mere uspešno preizkusili na glodavcih, a preizkusi na ljudeh (še) niso dali želenih rezultatov. Poglavitna ovira je, kako spraviti DNK v telo; injekcija v tem primeru ni možna, ker telo uniči aktivno snov, preden ima priložnost učinkovanja na imunski sistem. Obrambna in regulatorna vloga polimera Raziskovalci ameriške univerze MIT (Massachusetts Institute of Technology) so razvili metodo, ki so jo ta teden objavili v spletni izdaji znanstvenega časopisa Nature Materials. Temelji na vnosu ustrezno kodiranega DNK prek kože z obližem, narejenim iz več polimernih plasti. Obliž vdelajo pod kožo z mikroiglami, ki so tako majhne, da ne morejo doseči živcev, zato bolečin ni. Obliž po nekaj minutah odstranijo, polimerne plasti pa ostanejo na pravem mestu, pripravljene za akcijo.

V stiku s polimernimi plastmi obliža voda iz telesnih celic zajame tudi DNK. Bistvo je, da polimer, ki ga absorbirajo celice, ščiti DNK, s spreminjanjem števila plasti in afinitete polimera do vode pa je mogoče uravnavati hitrost absorpcije DNK – tudi na več tednov. Če se DNK dozira počasi, ima telo dovolj časa za razvoj ustrezne imunitete, vse to brez kakršnegakoli tveganja za infekcijo. Lažje skladiščenje in transport V primerjavi s tradicionalnimi cepivi je novo cepivo veliko obstojnejše, zato ga je mogoče prevažati in skladiščiti pri sobni temperaturi. Njegove prednosti so tudi biorazgradljivost in možnost specifične uporabe za doseganje višje učinkovitosti, navajajo ameriški znanstveniki.

Novo metodo bodo še naprej preizkušali na primatih, kjer so že dosegli določene uspehe, sledili pa bodo preizkusi na ljudeh. Do zdaj so cepiva DNK bolnikom dajali z metodo, imenovano elektroporacija – po injiciranju DNK pod kožo elektrode ustvarijo majhne pore v celičnih membranah kože, skozi katere lahko vstopi DNK. Toda po besedah snovalcev polimernega obliža je elektroporacija lahko zelo boleča, njene učinkovitosti pa ni mogoče napovedati.