Četrtek, 1. 1. 2026, 11.10
3 tedne
Blokirani: Ko NLB komitentom prepreči, da bi porabili svoj denar
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,27
Komitent NLB je javno delil izkušnjo, ko mu banka kljub potrditvam večkrat ni omogočila spletnega nakupa. Njegova objava na platformi X je sprožila val odzivov in razpravo o uporabniški izkušnji, dostopnosti bančnih storitev in širšem poslovanju NLB. Primer odpira vprašanje, ali banke še znajo slediti potrebam sodobnih komitentov.
Konec leta 2025 je eden izmed komitentov NLB javno delil svojo frustrirajočo izkušnjo: banka mu je večkrat zapored blokirala spletni nakup, čeprav je vsakič potrdil transakcijo v mobilni aplikaciji NLB Pay in z odgovarjanjem na varnostni SMS. Podjetnik, ki je želel izkoristiti 1.400 evrov nižjo ceno prenosnika v tujini – se je zaradi pretirane "varnosti" počutil, kot da ga lastna banka ovira pri uporabi lastnega denarja. Svojo zgodbo je slikovito opisal v obširni objavi na platformi X, njegova pripoved pa razkriva trk med bančnimi varnostnimi postopki in potrebami strank, obenem pa znova odpira vprašanja o tem, kako se je v zadnjih letih razvijalo poslovanje NLB – od zapiranja poslovalnic in izrazite rasti dobičkov do javnih izjav predsednika uprave Blaža Brodnjaka o učinkovitosti države in vlogi javnega sektorja.
"Imam občutek, da vaši varnostni sistemi ne ščitijo mojega denarja pred lopovi, ampak ščitijo slovenske trgovce pred konkurenco. Ali pa mene pred lastno "neumnostjo", da bi slučajno prihranil 1.400 evrov," je zapisal. V nadaljevanju je natančno popisal celoten potek transakcije: od neuspešnega plačila prek Amazona, zapletenega potrjevanja prek aplikacije in SMS, do komunikacije s skrbnico, klicnim centrom in poskusov časovne deblokade kartice. Po več poskusih je transakcijo uspel izvesti prek Revoluta – brez klicev, gesel ali zapletov.
Dragi Blaž Brodnjak in ekipa NLB, imam občutek, da vaši varnostni sistemi ne ščitijo mojega denarja pred lopovi, ampak ščitijo slovenske trgovce pred konkurenco. Ali pa mene pred lastno "neumnostjo", da bi slučajno prihranil 1.400 evrov.
— Jan Macarol (@JMacarolV) December 30, 2025
Situacija: Kot vsak normalen homo…
Pojavlja se vprašanje, koga v resnici ščitijo NLB varnostni sistemi – komitenta pred prevarami ali slovenske trgovce pred cenejšo tujo konkurenco, morda pa kar banko pred tem, da bi stranka privarčevala? Komitent banke svoj primer označi kot "birokratsko sabotažo podjetništva", saj ga je sistem odvrnil od nakupa in praktično prisilil v uporabo tuje banke. Mikro zgodba "varno blokiranega" komitenta tako zbuja dvome o uporabniški izkušnji in dostopnosti storitev v NLB, s tem pa naslavlja širša vprašanja o poslovni usmeritvi banke.
Hojs o očitkih bančnega oligopola
Opisani neskladji med besedami in dejanji Blaža Brodnjaka niso ušla širši javnosti in politiki. Številni komitenti so Macarolov zapis na X delili z lastnimi podobnimi izkušnjami, kjer so banke prekomerno zavirale transakcije ali ponujale slabšo uporabniško izkušnjo kot nove finančne tehnologije (fintech) ter tuje banke. Dogodek ni ostal brez političnega odziva, namreč na objavo se je odzval tudi Aleš Hojs: "Brodnjak bo modroval, kaj vse v sistemu je narobe. Eno od ključnih je gotovo oligopol bank na slovenskem trgu.“ Ob tem je spomnil na hrvaški primer, kjer so osnovni bančni računi za prejem plač in pokojnin brezplačni, banke pa kljub temu ustvarjajo dobičke."
Brodnjak bo modroval kaj vse v sistemu je narobe. Eno od ključnih je gotovo oligopol bank na slo tržišču. Hrvati so jim deloma že pristrigli peruti-vsi osnovni računi so za prejem plač in pokojnin brezplačni. Ko so direktorji bank začeli kokodakati jim je guverner predočil dobičke https://t.co/3LtP8gZFuf
— Aleš Hojs (@aleshojs) December 30, 2025
Izstopa dejstvo, da NLB po eni strani izpostavlja digitalizacijo in uporabniško izkušnjo kot ključno usmeritev, po drugi strani pa z lastnimi varnostnimi protokoli komitentom otežuje osnovna spletna plačila – celo pri najbolj uveljavljenih trgovcih. Primer, ki bi v preteklosti morda ostal zgolj osebna pritožba, se danes hitro vključi v bolj sistemsko debato.
Rekordni dobički – a za koga?
Blaž Brodnjak se je v zadnjih letih v javnosti večkrat kritično opredelil do države, davkov in javnega sektorja. Posebej je nasprotoval solidarnostnemu prispevku po poplavah, ki ga je označil za politični populizem. Vodi banko, ki je po opozorilih Necenzurirano kljub višjim davkom dosegla rekordne dobičke – deloma tudi zaradi izkoriščanja razlik med obrestnimi merami. Večino teh dobičkov poberejo tuji lastniki: samo v letih 2024 in 2025 sta NLB in OTP svojim delničarjem izplačali 857 milijonov evrov dividend. Slovenska država, ki ima v NLB četrtinski delež, pri tem prejme le manjši del.
V javnosti so odmevale tudi informacije o hitro rastoči plači Blaža Brodnjaka. Ob koncu 2022, po dokončani privatizaciji NLB, je nadzorni svet odobril zvišanje fiksnih prejemkov uprave za 15 odstotkov, saj so prenehale omejitve Lahovnikovega zakona. Tako je Brodnjakova bruto plača prvič presegla 1 mio eur letno (približno 1,012 mio eur za 2024), kar je v delu javnosti sprožilo vprašanja o primernosti teh zneskov glede na družbeno vlogo največje banke.
Zaprta vrata na podeželju
Medtem se uporabniki srečujejo z vse več ovirami: NLB je od leta 2014 zaprla več kot 30 poslovalnic, večinoma v manjših krajih. Z letom 2026 se poslovanje ukinja tudi v Šoštanju in Hrastniku. Za mnoge prebivalce – še posebej starejše – to pomeni izgubo dostopa do osnovnih bančnih storitev. Lokalni predstavniki opozarjajo na finančno izključenost in neenak dostop do storitev, ki jih banke vse bolj selijo v digitalno okolje.
Milijonski zaslužki, pozabljena odgovornost
V prvih devetih mesecih 2025 je NLB ustvarila 406 milijonov evrov čistega dobička. Delničarji so si že izplačali več kot 250 milijonov evrov dividend. Brodnjak je v istem letu prejel več kot milijon evrov prejemkov, dodatno pa še izplačilo dividend kot delničar. Spomnimo: ta ista banka je bila pred desetletjem sanirana z javnim denarjem.
Zapiranje poslovalnic – še posebej tam, kjer je šlo za edino bančno poslovalnico v kraju – je ponekod sprožilo negativen odziv lokalnih skupnosti. Primer je Šoštanj, mesto z devet tisoč prebivalci, kjer je NLB napovedala zaprtje edine poslovalnice 5. januarja 2026. Novica je šokirala občino: župan Boris Goličnik je zahteval sestanek z Brodnjakom in izjavil, da bi ukinitev poslovalnice "prizadela predvsem starejše, digitalno manj vešče, invalide ter lokalna društva in male podjetnike, ki potrebujejo fizični dostop".
Kritika kot pokazatelj širšega nezadovoljstva
Zapis komitenta, ki je naletel na ovire pri povsem običajnem spletnem nakupu, ni ostal osamljen – odzivi uporabnikov in širše javnosti so nakazali globlje nezadovoljstvo z dostopnostjo storitev in smerjo, v katero gre poslovanje največje slovenske banke. Čeprav sta digitalizacija in varnost nedvomno pomembna cilja sodobnega bančništva, se ob tem vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali določene rešitve ne postajajo same sebi namen. V času, ko banke ustvarjajo rekordne dobičke, so tudi pričakovanja uporabnikov upravičeno višja – ne le glede varnosti, temveč tudi dostopnosti, preglednosti in odnosa do okolja, v katerem banke poslujejo.
