Torek, 25. 7. 2023, 10.23
1 leto, 5 mesecev
Vam je z nujnim deležem zagotovljena dediščina?
Dedovanje je pravni postopek, ki nastopi ob smrti posameznika in omogoča prenos njegovega premoženja na dediče. Ključen del dedne zakonodaje je tudi nujni delež, zato je bistvo, da razumemo, kaj pomeni in kdo ter kdaj ima pravico do njega. Nujni delež predstavlja minimalni delež dediščine, ki je namenjen bližnjim sorodnikom zapustnika.
Nujni delež in pravna podlaga v Sloveniji
Pravno podlago za nujni delež najdemo v zakonu o dedovanju (ZD), ki ureja postopek dedovanja premoženja po umrlem. Nujni delež je namenjen ožjim družinskim članom, kot so otroci in njegovi potomci, zakonec oziroma zunajzakonski partner in starši zapustnika. Dedki in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Njegova višina je odvisna od števila in vrstnega reda zakonitih dedičev, ki jim pripada, ter vrednosti celotne dediščine, zato se mora najprej popisati celotno premoženje. Običajno je nujni delež polovica ali tretjina vrednosti premoženja, ki bi ga nujni dediči prejeli, če bi šlo za dedovanje po zakonu in ne po oporoki.
Dodelitev in varstvo nujnega deleža
Če je pokojni zapustnik napisal svojo poslednjo voljo o delitvi premoženja v obliki oporoke, zapuščinsko sodišče oporoko odpre in jo razglasi. Nujni delež se dodeli zakonitim dedičem ne glede na to, ali je v oporoki zapustnika izrecno navedeno, da se želi zapustnik odpovedati določenemu dediču ali mu zmanjšati delež. Ta zaščita je namenjena preprečevanju različnih oblik zlorab, saj bi lahko zapustnik brez nujnega deleža premoženje prenesel na druge osebe ali celo organizacije, pri čemer bi zakoniti dediči ostali prikrajšani.
Nujni delež lahko zahtevajo vsi nujni dediči, to so tisti, ki bi bili upravičeni do dedovanja na podlagi dednega reda, ki bi bil v posameznem primeru relevanten, če bi se dedovalo po zakonu. Poznamo namreč tri dedne rede. Če bi dedoval prvi dedni red, so to zapustnikov preživeli zakonec in potomci (ter njihovi potomci). Če teh ni, pa pridejo na vrsto drugi dediči glede na drugi dedni red (starši, bratje, sestre in tako dalje). Če kateri od dedičev, ki bi po zakonu moral dobiti del zapuščine kot nujni delež, tega z oporoko ne dobi, lahko svoj nujni delež pri dedovanju zahteva v zapuščinskem postopku ali z dediščinsko tožbo. S tem izpodbija zapustnikovo oporoko.
Vendar pa je treba poudariti, da nujnega deleža ni vedno enostavno določiti, saj so primeri dedovanja pogosto zapleteni in lahko vključujejo tudi nepremičnine, podjetja ali posebne premoženjske pravice. V takih primerih je nadvse priporočljivo, da se posvetujete s pravnikom in tako učinkovito zavarujete svoje pravice do nujnega deleža.
Izguba pravice do nujnega deleža
Zapustnik ima v oporoki možnost določiti popolno ali delno razdedinjenje nujnega dediča. To lahko stori, če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom, je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali njegove bližnje ali se je vdal nepoštenemu življenju. Zadnji razlog mora veljati tako v času, ko je bila oporoka napisana, kot tudi ob zapustnikovi smrt. Razdedinjen dedič s tem izgubi dedne pravice.
Zapustnik ima tudi možnost svojemu otroku, ki velja za osebo, ki zapravlja ali je preobremenjena s dolgovi, odvzeti pravico do nujnega deleža. Ta odvzem nujnega deleža se izvrši z vključitvijo ustrezne določbe v oporoko. Odvzet nujni delež se nato preusmeri v korist otrok tistega, ki mu je bila ta pravica odvzeta. Pogoj je, da ima oseba, ki ji je bil odvzet nujni delež, lastnega otroka (lahko je tudi mladoleten), ali pa vnuka, ki je otrok pokojnega potomca.
Naročnik oglasnega sporočila je 12MEDIA, D. O. O.
