V vodo padel tudi drugi poskus uskladitve socialnega sporazuma

Razhajanja ostajajo pri izvzemu dodatkov iz minimalne plače, pojavila pa so se tudi pri prednostni obravnavi terjatev delavcev. Usklajevanje se bo nadaljevalo v torek, ko se tudi izteče zastavljeni rok.

Sindikati so se danes kljub petkovemu dogovoru, da definicija minimalne plače ne bo del socialnega sporazuma, vrnili k zahtevi po postopnem izvzemu dodatkov iz te plače. Delodajalci nanjo tudi tokrat niso želeli pristati. "To vprašanje je še naprej predmet konflikta," je po večurnem srečanju v Ljubljani pojasnil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

"Če definicija minimalne plače ni prava, potem jo je treba spremeniti" Delodajalci so danes sicer predlagali, da se v dokument zapiše zavezo o preučitvi definicije minimalne plače. "Če definicija minimalne plače ni prava, potem jo je treba spremeniti. A ne tako, a se izvzame en dodatek. To je napačna pot. Poiščimo drugo pot, kako jo spremeniti," se je zavzel generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.

A za predstavnike delojemalcev to ni bilo dovolj. V primeru, da zaveze o izvzemu dodatkov ne bo v sporazumu, želijo, da se iz njega izloči vsa vprašanja, povezana z minimalno plačo. S tem bi se jim po Semoličevih besedah omogočilo boj za njihove cilje izven vsebin socialnega sporazuma.

To je ena od možnosti, je dejal Smole, a nakazal, da ji predstavniki gospodarstva niso najbolj naklonjeni, saj bi se nato lahko vprašanje minimalne plače odpiralo in reševalo brez soglasja delodajalcev oz. vseh socialnih partnerjev.

Problematično prednostno poplačilo terjatev delavcev Danes so se kot problematične izkazale tudi na predlog sindikatov predvidene spremembe insolvenčne zakonodaje, skladno s katerimi bi imelo poplačilo terjatev delavcev absolutno prednost pred ostalimi terjatvami.

Delodajalci, predvsem predstavniki obrtnikov, temu ostro nasprotujejo, saj da mali upniki ne smejo biti izvzeti iz poplačila, ker bi bili v tem primeru primorani zapreti svoja podjetja.

Namesto tega predlagajo zagotovitev učinkovitejšega vodenja stečajnih postopkov z namenom učinkovitejšega poplačila delavcev in navadnih upnikov.

Semoliču se zdi ta cilj daleč premalo ambiciozen in vztraja pri predlogu sindikatov, Smole pa se strinja, da že obstoječa zakonodaja nudi dovolj možnosti, "če bi se je, seveda, vsi držali".

Pogajalci bližje pri vprašanju usklajevanja plač Socialni partnerji pa so se danes zbližali pri vprašanju usklajevanja plač. Vladna, delodajalska in sindikalna stran so se strinjale z usklajevanjem glede na rast življenjskih potrebščin. Predstavniki delojemalcev so nato predlagali še uskladitev s produktivnostjo, pri čemer bi se ta upoštevala v obsegu najmanj 30 odstotkov. Predstavniki gospodarstva bodo o tem še razmislili, težav pa naj ne bi bilo.

V prisotnosti ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška so bile medtem usklajene določbe v zvezi s prevzemno zakonodajo.

Tretji poskus zaključka pogajanj in parafiranja dokumenta bo v torek. To je tudi rok za uskladitev. Vse strani verjamejo, da ga je mogoče izpolniti.