V teh centrih so prodajali čevapčiče s prepovedanimi aditivi

Novice Piščanci so danes štirikrat večji kot pred 50 leti

Kot poroča časnik Dnevnik, je uprava za varno hrano že junija letos v enem izmed hipermarketov odkrila nepravilnosti pri pripravi mase za čevapčiče in pleskavice.

Mesarji naj bi namreč uporabljali žveplov dioksid, ki spada v skupino sulfitov (E220-E228). Žveplov dioksid podaljša obstojnost živila, prepreči oksidacijo in staremu mesu povrne rdečo barvo. Sulfitov pa v masi za čevapčiče in pleskavice ni dovoljeno uporabljati, saj lahko ljudem, ki so nagnjeni k alergijam, povzročajo zdravstvene težave. 

Trgovski ponudniki so se na očitke o uporabi sulfitov že odzvali

Kot piše 24ur.com, so v Tušu zapisali: ''Omenjenega ni v nobeni naši recepturi, gre za izreden primer, ki ni skladen z našimi visokimi standardi kakovosti. Uvedli smo poostren nadzor, s katerim bomo še naprej zagotavljali varnost živil, skladno s standardi.''

Tudi iz Mercatorja so sporočili, ''da je bilo ugotovljeno, da je šlo za posamične in izjemne primere, ki so v nasprotju z visoki internimi standardi kakovosti, zato smo se v Mercatorju takoj odzvali in ukrepali v vseh mesnicah. Takoj smo izvedli poostren interni nadzor in dodatno vzorčenje, z vsemi mesarji so bili opravljeni pogovori, izdali smo tudi pisni opomin zaradi samovoljnega ravnanja. Naši mesarji so strokovno usposobljeni in izurjeni, visoko raven kakovosti izdelkov in storitve pa bomo še naprej zagotavljali z dodatnim izobraževanjem in stalnimi nadzori''.

V Sparu pa: "V podjetju Spar Slovenija sicer nenehno skrbimo za varnost in ustreznost živil v naših trgovinah, poleg tega vse izdelke (tako domače kot tudi tuje) natančno preverjamo skladno z veljavno zakonodajo."

Nepravilnosti odkrili že junija, a javnosti o tem niso obvestili

Kot je zapisano v poročilu o izvajanju posebnega nadzora, so inšpektorji uporabo aditivov preverjali v okviru letnega programa uradnega vzorčenja.

Prvi primer nedovoljene  uporabe sulfita (E220-E228) so zasledili 6. junija v enem izmed supermarketov, kjer so odvzeli dva vzorca. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, so rezultate analize dobili 13. junija. Ker pa živila takrat ni bilo več v prodaji, obveščanje javnosti ni bilo izvedeno. V trgovini so, kot še navaja ministrstvo, takoj prenehali dodajati nedovoljeni aditiv. 

Foto: Getty Images Ker je bilo na podlagi te ugotovitve mogoče sklepati, da gre za sum nepoštene prakse, je inšpekcija tri mesece pozneje, 9. septembra, začela poseben poostreni nadzor. Ugotovila je uporabo sulfita tudi v mesnici druge trgovske verige. Istega dne je izvedla dodaten nadzor in vzorčenje dveh mesnih pripravkov v poslovalnici iste trgovske verige v drugem kraju in tudi tu ugotovila prisotnost sulfita. Količina žveplovega dioksida naj bi bila po navedbah poročila tolikšna, da so bili odvzeti vzorci ocenjeni kot nevarna živila.

V obdobju od 13. do 20. septembra je UVHVVR nato izvedel poseben uradni nadzor nad uporabo aditivov, v katerem je bilo pregledanih osem trgovskih verig, 22 mesnic in 17 gostinskih obratov. Odvzetih je bilo 34 vzorcev različnih mesnih pripravkov, prisotnost sulfita so ugotovili le pri enem vzorcu. 

Ni šlo za sistemsko dodajanje

Foto: Getty Images Nedovoljena uporaba aditiva pri mesnih pripravkih je bila ugotovljena predvsem v obratih mesnic, ki so del večjih trgovskih verig, medtem ko v sistemu gostinskih obratov nedovoljena praksa ni bila odkrita. 

Inšpekcija tako ugotavlja, da je bila uporaba nedovoljenega aditiva primer nepoštene prakse, iz pregleda dokumentacije pa je bilo razvidno, da ni šlo za sistemsko načrtno dodajanje nedovoljenega aditiva pri nosilcu (v tem primeru trgovski verigi), temveč je bila uporaba tega praksa posameznikov. 

Ministrstvo prepovedalo javno objavo izsledkov nadzora

Dnevnik piše še, zakaj je novica o nedovoljeni uporabi aditivov v javnost prišla šele štiri mesece po prvih izsledkih analize. Časopis poroča, da je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano inšpekciji s 1. junijem prepovedalo, da o izsledkih svojih ugotovitev sama obvešča javnost.

Navedbe, da bi ministrstvo za kmetijstvo prepovedalo javno objavo podatkov, so na ministrstvu zanikali. Kot so zapisali, je bilo poročilo po koncu posebnega nadzora do konca urejeno z vsemi dopolnitvami ta torek, javnosti s spremnim sporočilom pa posredovano takoj naslednji dan. 

Foto: Getty Images Medtem je Nadja Škrg, inšpektorica za varno hrano, za 24ur.com pojasnila, da je ''toliko časa trajalo, ker je bilo odvzetih 34 vzorcev, in nekaj časa je trajalo, da smo dobili rezultate. Ko je bilo vse skupaj končano, smo pripravili končno poročilo in ga objavili na spletu. Prvi indici so bili dani v juniju, prvi rezultat smo dobili 9. 9. Naši inšpektorji redno preverjajo, kako nosilci dejavnosti izvajajo svoje naloge. Pregledovalo se je tudi dokumentacijo in v okviru teh aktivnosti nismo potrdili kršitev, to so potrdili šele rezultati poostrenih analiz, ki so začeli prihajati pred desetimi dnevi, zadnje smo dobili prejšnji teden".

Očitke, da bi ministrstvo na kakršenkoli način vplivalo na objavo inšpekcijskih poročil o nadzorih, je zanikala tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Zapisala je še, da Uprava za varno hrano še naprej sama objavlja inšpekcijska poročila o nadzorih ter o njih obvešča potrošnike, administrativna dela pa opravljajo v okviru ministrstva za kmetijstvo.

(ČEVAPČIČI) Navedbe o skrivanju podatkov ne držijo, poročilo smo že včeraj objavili na spletnem portalu @MKGP_RS. Prav tako Inšpekciji @UVHVVR nismo odvzeli nobene pravice - poročila o nadzorih se brez spremembe še naprej objavljajo na njihovem portalu. https://t.co/1bdEUJYdCJ

— Aleksandra Pivec (@APivec) 10 October 2019

Novice Uprava za varno hrano: V Sloveniji ni mesa, ki bi izviralo iz sporne poljske klavnice