promet
Sreda, 1. 11. 2023, 8.15
1 leto
V spomin na mrtve množični obiski pokopališč in polaganje vencev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
Dan spomina na mrtve temelji na cerkvenem prazniku vseh svetih, s katerim Cerkev opozarja, da so poleg javno razglašenih svetnikov svetništvo skozi čas dosegli tudi drugi ljudje, ki pa so ostali neimenovani.
Na današnji dan spomina na mrtve, ki je državni praznik in dela prost dan, bodo številni tradicionalno obiskali grobove umrlih svojcev in prijateljev ter v njihov spomin položili vence in prižgali sveče. Pri spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam v Ljubljani pa bo danes ob prazniku potekala osrednja državna slovesnost.
Udeležili se je bodo predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki bo položila venec, podpredsednica DZ Meira Hot v imenu predsednice DZ in predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Ljubljana danes ob 10. uri na Sv. Urhu prireja žalno slovesnost s polaganjem cvetja, kjer bo spregovoril prvi predsednik republike Milan Kučan, sodelovali pa bodo tudi častna straža Slovenske vojske in praporščaki veteranskih organizacij.
V Mariboru pa bo ob prazniku potekala žalna slovesnost pri partizanskem grobišču na pokopališču Pobrežje. Udeležil se je bo tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki bo položil venca na grobišče padlim v 1. svetovni vojni in grobišče sovjetskih ujetnikov.
Prometni režimi ponekod spremenjeni že v dneh pred praznikom
Prometni režim na območju nekaterih pokopališč so spremenili že v dneh pred praznikom. V nekaterih mestnih so z namenom, da bi bilo okoli pokopališč čim manj gneče zaradi avtomobilov, omogočili brezplačen prevoz do pokopališč. Prav tako so v nekaterih mestih uredili brezplačno parkiranje.
Praznik spominjanja na mrtve, ki je bil dela prost dan že v Socialistični republiki Sloveniji, ko smo ga imenovali dan mrtvih, je v samostojni Sloveniji ohranil podobno vlogo in način obeleževanja kot v družbenopolitičnem sistemu pred letom 1991.
Praznik temelji na cerkvenem prazniku vseh svetih
Dan spomina na mrtve temelji na cerkvenem prazniku vseh svetih, s katerim Cerkev opozarja, da so poleg javno razglašenih svetnikov svetništvo skozi čas dosegli tudi drugi ljudje, ki pa so ostali neimenovani. Dan pozneje, 2. novembra, na dan vernih duš, pa se spominja vseh vernih rajnih. Vzhodna Cerkev je imela praznik vseh svetih že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju razširil v zahodno Cerkev.
Mrtvi vplivajo na mišljenje, vrednote in vedenje živih, opozarja etnologinja Mencej z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski filozofski fakulteti. Po njenih ugotovitvah so vključeni v njihove socialne odnose, imajo pa tudi vpliv na posameznike znotraj širšega družbenega, kulturnega in političnega konteksta.
Za STA je pred časom pojasnila, da so dozdajšnje raziskave pokazale, da je njihova vloga izrazito poudarjena zlasti v času kriz, sprememb, problemov in prelomov.
Kot je pojasnila redna profesorica, pri omenjanju mrtvih nima v mislih samo mrtvih teles, ampak tudi mrtve kot nematerialne celote, ki jih ljudje lahko doživijo skozi sanje, spominjanje, vizualno ali slušno izkušnjo oziroma kot kakršno koli drugo vrsto izkušnje, ki jo sami prepoznajo kot navzočnost mrtvih in ki imajo pogosto pomemben vpliv na njihovo življenje. To so že pokazale tudi številne raziskave in ankete.
