Sreda, 8. 10. 2025, 15.06
25 minut
V Sloveniji na obisku visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Na obisku v Sloveniji se danes mudi visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk.
Na obisku v Sloveniji se danes mudi visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk. Ob sprejemu na instituciji Varuha človekovih pravic je med drugim poudaril pomen zagotavljanja zadostnih sredstev za uresničevanje človekovih pravic. O sodelovanju Slovenije z njegovim uradom se je pogovarjal s predsednico republike.
Türk je med obiskom institucije Varuha, kjer sta ga sprejela njen začasni vodja Ivan Šelih in pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu Simona Drenik Bavdek, poudaril tudi pomen socialnih pravic, vključno z ratifikacijo izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah.
Šelih je med drugim izpostavil pomen pridobitve statusa A po Pariških načelih leta 2021 in spomnil, da je ponovna akreditacija predvidena za prihodnje leto. Opozoril je, da bi dolgotrajno neimenovanje vodje institucije Varuha, ki je brez njega že več kot sedem mesecev, lahko ogrozilo ta status.
Türk se je o sodelovanju Slovenije z njegovim uradom pogovarjal tudi s predsednico republike Natašo Pirc Musar.
Neuresničenih ostaja 120 priporočil Varuha
Tako Šelih kot Drenik Bavdek sta opozorila tudi na neuresničevanje odločb ustavnega sodišča in izpostavila, da ostaja neuresničenih približno 120 priporočil Varuha. Omenila sta pomanjkanje sistemskega spremljanja priporočil odborov ZN in pomanjkanje razčlenjenih podatkov, kar onemogoča sprejemanje ustreznih ukrepov za učinkovito varstvo pravic določenih skupin, denimo Romov.
Govorili so tudi o izzivih na področju pravosodja in vladavine prava, prepočasnem procesu deinstitucionalizacije v Sloveniji, slabim dostopom javnih zgradb za osebe z različnimi oblikami oviranosti, številnih nerešenih vprašanjih na področju okolja in uresničevanju ustavne pravice do pitne vode.
Pirc Musar mu je zagotovila, da Slovenija ostaja zavezana univerzalnosti, nedeljivosti in enakosti vseh človekovih pravic.
Pirc Musar: Nikoli ne smemo molčati ob očitnih kršitvah
Türk se je o sodelovanju Slovenije z njegovim uradom pogovarjal tudi s predsednico republike Natašo Pirc Musar. Kot so sporočili z njenega urada, sta govorila o vlogi človekovih pravic v sistemu ZN in slovenskih prednostnih nalogah na tem področju.
Pirc Musar mu je zagotovila, da Slovenija ostaja zavezana univerzalnosti, nedeljivosti in enakosti vseh človekovih pravic. "Nikoli ne smemo molčati ob očitnih kršitvah – človekove pravice morajo ostati temelj mednarodnega miru in varnosti," je dejala in izpostavila pomen krepitve financiranja stebra človekovih pravic pri ZN.
Srečal se je tudi z Robertom Golobom in Tanjo Fajon
S premierjem Robertom Golobom je komisar Türk govoril o Sloveniji kot vzoru med članicami EU, kar zadeva človekove pravice. "S svojimi aktivnostmi je Slovenija pokazala, da je na pravi strani zgodovine," so sporočili v kabinetu predsednika vlade.
Komisarja je sprejela tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, s katero sta skupaj sodelovala na pogovoru Gradimo našo skupno prihodnost, ki so ga na pravni fakulteti v Ljubljani pripravili ob letošnji 80. obletnici ustanovitve ZN.
Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, je Fajon na dogodku povedala, da multilateralizem "še vedno predstavlja najboljši način za reševanje globalnih izzivov". Pri tem je posebej poudarila vlogo žensk in mladih. "Mlajše generacije so namreč tiste, ki bodo morale živeti s posledicami odločitev, ki jih sprejemamo danes," je dejala.
V pogovoru na štiri oči pa je ministrica gostu in delu njegovega urada izrazila polno podporo. "V času, ko smo priča hudim konfliktom po svetu, kjer ljudje že predolgo trpijo, je spoštovanje človekovih pravic še toliko bolj pomembno," je dejala.
S Türkom sta obravnavala tudi teme, pri katerih je Slovenija po navedbah ministrstva še posebej aktivna, kot so pravice starejših, človekove pravice in okolje, enakost spolov ter vedno bolj aktualna vprašanja digitalizacije in človekovih pravic.
