Sreda, 8. 6. 2022, 15.33
2 leti, 5 mesecev
V SDS ostri do prvih kadrovskih potez nove vlade
V stranki SDS so kritični do prvih kadrovskih potez vlade Roberta Goloba, pa tudi do zahteve, da ministrstva pripravijo pregled vseh zaposlitev od 1. januarja 2020. Poslanec SDS Zvonko Černač poudarja, da zlasti pri zadnjih ni jasno, čemu bo namenjen, Slovenija pa bi morala izkoristiti ves kadrovski potencial, ki ga ima, saj jo čakajo veliki izzivi.
Černač, sicer tudi namestnik vodje poslanske skupine SDS, je v izjavi za medije poudaril, da so prvi teden nove vlade zaznamovale predvsem številne kadrovske menjave. Ob tem je menil, da je predhodna vlada pod vodstvom Janeza Janše ob nastopu svojega mandata opravila le "običajne" kadrovske poteze, kot so menjave na čelu Sove, vladnega urada za komuniciranje, policije in službe vlade za zakonodajo, pri Golobovi vladi pa smo priča "izrazitim kadrovskim posegom tudi na področja, kjer mandati posameznikom niso potekli".
Kritični do zahteve za pregled vseh zaposlitev od 1. januarja 2020
Kot nenavadno je označil menjavo direktorja urada za preprečevanje pranja denarja, skrb vzbujajoča pa so po njegovih besedah med drugim tudi imenovanja vladnih predstavnikov v svetu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter nadzornikov v Elesu, Borzenu, SODO in DRI.
Prav tako so v SDS kritični tudi do vladnega sklepa, po katerem so morala ministrstva do torka pripraviti pregled vseh zaposlitev in premestitev od 1. januarja 2020 do dneva zaprisege Golobove vlade. Po Černačevih besedah je takšen sklep nenavaden in "malo presega tisto, s čimer naj bi se vlada ukvarjala", spominjal pa naj bi tudi na "neke druge čase slovenske zgodovine". "Vemo, kaj se je dogajalo z ljudmi, ki so jih najprej postavili na seznam, potem so jih negativno stigmatizirali, potem so jim prilepili nalepko in jih sežgali," je dejal Černač.
Omenjene sezname je ob tem označil za strel koalicije v koleno, saj obdobje zajema tudi čas vlade pod vodstvom Marjana Šarca, ki pa je v Golobovi vladi zasedel stolček obrambnega ministra.
Janševa vlada leta 2012 ni sprejela nobenega podobnega sklepa
Premier Golob je sicer po prvi seji navedel, da bo zajeto obdobje med drugim pokazalo, kakšni vzorci zaposlovanja, napredovanja in nameščanja kadra so bili uporabljeni ob koncu Šarčeve vlade in kakšni v Janševi vladi.
Černača pa skrbi, da nova koalicija na ta način išče posameznike, ki niso del "njihove politične provenience" in so po večini bližje SDS. Dodal je še, da organizacijo na posameznem ministrstvu določa sam minister, ki je ob tem odgovoren tudi za optimalno organizacijo dela.
V SDS bodo predlagali predsednike in podpredsednike v delovnih telesih DZ
Poslanska skupina SDS bo predlagala kandidate za predsedniška in podpredsedniška mesta v delovnih telesih DZ, z izjemo komisije za nadzor javnih financ in komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, so potrdili za STA. Tega namreč še niso storili, saj se niso strinjali z razdelitvijo predsedniških mest med poslanskimi skupinami.
Koalicija druge Janševe vlade je sicer ob nastopu mandata leta 2012 prav tako zahtevala seznam na novo zaposlenih med letoma 2008 in 2012 z argumentom, da je to ustaljena praksa pri menjavi oblasti. Tedaj se je na primer temu uprl šolski minister Igor Lukšič, ki svojemu nasledniku Žigi Turku seznama ni želel dati v primopredajni zapisnik. Černač je danes v odgovoru na novinarsko vprašanje, zakaj je takšna poteza nove vlade zdaj sporna, sicer odgovoril le, da Janševa vlada na omenjeno temo leta 2012 ni sprejela nobenega podobnega sklepa.
Ob tem je še poudaril, da bi morala nova vlada sezname zaposlenih na ministrstvih "pospraviti v predal in se začeti ukvarjati z vsebino". Pri zadnjem je tudi SDS z izkušnjami in strokovno ekipo "pripravljena pomagati tam, kjer bo za to interes", je napovedal Černač.
Beremo lahko le članke, "prijazne do Golobove vlade"
Tudi tretja Janševa vlada je povlekla številne kadrovske poteze. Med bolj odmevnimi v prvem letu njenega dela so bile poleg že omenjenih na primer še menjave na vrhu Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), Statističnega urada, v nadzornem svetu Telekoma Slovenije in nadzornem svetu Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Nekateri so bili kritični tudi do menjave direktorjev zavoda za blagovne rezerve in (ob menjavah v svetu zavoda) Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) med epidemijo covid-19.
Marjan Hribar odstopil z mesta direktorja JGZ Brdo
Marjan Hribar je podal odstop z mesta direktorja Javnega gospodarskega zavoda (JGZ) Brdo. Kot je ob tem zapisal v sporočilu za javnost, zavod pušča "v odličnem finančnem in razvojnem stanju". "Visoki prihodki, polno zasedene kapacitete vseh naših objektov in odlična likvidnost bodo dobra popotnica za mojega naslednika," verjame.
Hribarja je na čelo JGZ Brdo 10. aprila 2020 imenovala vlada Janeza Janše, in sicer najprej za vršilca dolžnosti. Poln mandat za dobo štirih let je nato nastopil 9. aprila lani.
Hribar je pred tem leta 2005, v času prve Janševe vlade, vodil direktorat za turizem na gospodarskem ministrstvu, pri čemer je bil pomemben snovalec turistične politike v Sloveniji. V času prvega predsedovanja Slovenije EU je bil predsedujoči za področje turizma v EU. Maja 2015 se je zaposlil pri Svetovni turistični organizaciji v Madridu, leta 2019 pa je postal župan občine Šmarješke Toplice.
Černač se je sicer danes obregnil še ob poročanje medijev o prvih kadrovskih potezah vlade. Po njegovih besedah je namreč mogoče brati le članke, "prijazne do Golobove vlade", mediji pa da v primerjavi s poročanjem o prvih kadrovskih potezah Janševe vlade uporabljajo "dvojne vatle", kar je nevarno za demokracijo, saj so mediji ob opoziciji eden izmed najpomembnejših kontrolnih mehanizmov, ko gre za preprečevanje avtoritarnih potez, je še dejal.
23