Petek, 25. 10. 2019, 21.12
4 leta, 6 mesecev
Najbolj inovativni kmet prihaja iz Prlekije #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,04
3
Naziv inovativni mladi kmet 2019 je postal Igor Paldauf iz Vučje vasi. Naziv so mu podelili danes na slovesnosti v predsedniški palači v Ljubljani.
Igor Paldauf si prizadeva za inovativen pristop k trženju v kmetijstvu, in sicer združuje nastop več kmetij z različnimi kakovostnimi izdelki na trgu, so na slovesnosti pri predsedniku republike Borutu Pahorju povedali ob izboru. Paldauf, ki je kmetijo prevzel leta 2012, je v postopku preusmeritve v ekološko pridelavo in predelavo poljščin in krškopoljskih prašičev.
Mladim želijo pomagati k modernizaciji kmetijstva
Predsednik Zveze slovenske podeželske mladine, ki izbor organizira skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico (KGZS), Rok Damijan je na prireditvi dejal, da so kandidati s svojimi zgodbami pokazali, da se odzivajo na stanje v svojem in tudi širšem okolju ter da gre za široko panogo. Z izborom inovativnega mladega kmeta želijo mladim pokazati, da so tudi v kmetijstvu moderni pristopi in da je mogoče v panogi marsikaj modernizirati, je dodal Damijan.
Letošnji naziv si je prislužil Igor Paldauf.
Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je v nagovoru dejal, da so inovativni mladi tisto, kar država potrebuje, posebej na področju kmetijstva. Izbor je pokazal, da z inovativnimi pristopi poskušajo predvsem na ekoloških kmetijah in tam, kjer je kmetijstvo dopolnilna dejavnost, medtem ko pri množični kmetijski proizvodnji za inovacije skrbijo predvsem korporacije.
Za naziv so se letos poleg Paldaufa potegovali Miloš Majcen iz Šentjanža (Kmet Miloš), Matija Mohorič iz Starega trga pri Ložu (Kmetija Mohorič), Tilen Soklič iz Krnice (Kmetija Pr'Andreco), Marko Cesar iz Radvanj pri Mariboru (Čebelarstvo Cesar), Bojan Firbas iz Cogetincev (Domačija Firbas), Blaž Lečnik iz Šentjanža pri Dravogradu (Kmetija Lečnik) in Katja Temnik iz Žič (Zeliščni vrt Majnika). Med inovacijami so bili prvi ekološki hlev za prašičerejo v Sloveniji, biodinamične metode kmetovanja in peneča medica.
3