Četrtek, 20. 7. 2023, 8.18
1 leto, 4 mesece
Pobudniki v državni zbor vložili predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,08
Možnost zlorabe je po mnenju društva Srebrna nit, v okviru katerega je predlog zakona nastal, nična.
Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so pobudniki vložili v zakonodajni postopek. Z njim želijo neozdravljivo bolnim, ki trpijo neznosne bolečine, zagotoviti možnost dostojanstvene smrti, ki je pravno urejena, zagotavlja družbeni nadzor in varnost postopka pred zlorabami. Predlagatelji pričakujejo podporo koalicije.
Kot je v izjavi za medije dejala predsednica združenja Srebrna nit Anita Caruso, so v času zbiranja podpisov med 24. aprilom in 22. junijem od državljanov prejeli veliko podporo, saj si želijo, da bi državni zbor sprejel omenjeni zakon.
Zakonski predlog, ki so ga vložili s 5.513 podpisi volivk in volivcev, omogoča pomoč pri prostovoljnem končanju življenja v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja, ko mu ne moreta pomagati niti medicina niti paliativna oskrba. Dejanska možnost zlorabe je po ocenah društva Srebrna nit, v okviru katerega je predlog zakona nastal, nična.
Zdravniška zbornica: V zdravstvenih ustanovah se evtanazije ne dogajajo v nobenih okoliščinah
Z zakonom bi namreč določili stroge pogoje, v okviru katerih se odločitev o prostovoljnem končanju življenja sprejme po skrbni preučitvi vseh možnosti še morebitnega paliativnega zdravljenja, predstavljenih možnosti lajšanja trpljenja s paliativno oskrbo in po pogovoru z izbranim ali nadomestnim zdravnikom, neodvisnim zdravnikom, psihiatrom, komisijo ter drugimi strokovnjaki.
Predlog izrecno odreka pomoč v primeru akutnih duševnih motenj, določa obvezno mnenje psihiatra o opravilni sposobnosti pacienta in psihiatrovo navzočnost pri sklepnem dejanju pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Zakonskemu predlogu med drugim nasprotujejo v zdravniški zbornici, komisiji za medicinsko etiko ter komisiji za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci.
Trenutno imajo pri oskrbi neozdravljivo bolnih pacientov s hudimi bolečinami škarje in platno v rokah zdravniki, zakon pa daje škarje in platno v roke bolnikom, kar nekatere moti, je dejal Andrej Pleterski, vodja skupine, ki je pripravila predlog zakona.
Kot je dejal vodja skupine, ki je pripravila zakonski predlog, Andrej Pleterski, zakonu nasprotuje del zdravniške stroke, pri čemer pa ni znano, kolikšen del. "Je pa res, da ta del, ki nasprotuje, drži v rokah vodstva vseh zdravniških organizacij, in je tisti, ki je glasen. Seveda pa je nedvomno tudi del, ki podpira ta zakon, pa se v javnih diskusijah ne izpostavlja," je pojasnil.
Opozoril je, da "v Sloveniji vlada klima črnih, ilegalnih in protizakonitih evtanazij, vendar to stanje vodstev zdravniških organizacij niti najmanj ne vznemirja". V tem nezakonitem stanju imajo škarje in platno v rokah zdravniki, zakon pa daje škarje in platno v roke bolnikom, kar nekatere moti, je dejal.
V Zdravniški zbornici Slovenije izjave o ilegalnih in protizakonitih evtanazijah odločno zavračajo. "Poslanstvo zdravnika je zdravljenje pacientov v skladu z medicinsko doktrino in etiko. To in izključno to zdravniki tudi počnemo z vso skrbnostjo in zdravniško predanostjo. Z vso odgovornostjo lahko pacientom zagotovimo, da se v zdravstvenih ustanovah evtanazije ne dogajajo v nobenih okoliščinah pravijo," v zbornici.
Prav tako odločno zavračajo večkrat izrečene trditve, da predlogu zakona o končanju življenja nasprotuje le del zdravništva. "Predlogu zakona nasprotuje Komisija za medicinsko etiko, posvetovalno telo ministra za zdravje, ki obravnava vprašanja s področja medicinske etike in deontologije ter daje soglasja, mnenja in pojasnila o posamičnih vprašanjih. Opozorila je podal tudi Razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo. Da predlogu zakona nasprotuje sta javno sporočila tako Slovensko zdravniško društvo in Slovenska medicinska akademija. Prav tako je stališče, da nasprotuje predlogu sprejel Odbor za pravno-etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije. Zbornica združuje 11 tisoč zdravnikov in zobozdravnikov, organi zbornice pa so voljeni na demokratičnih volitvah s strani vseh članov. V vseh teh stališčih in mnenjih se zato odražajo večinska mnenja zdravnikov, ki so bila izoblikovana in pretehtana skozi številne razprave," še opozarjajo v zbornici.
Vztrajali bodo, dokler bo treba
Tudi nekdanji minister za zdravje in zdravnik Dušan Keber je omenil, da sedaj prihaja do primerov posegov svojcev v življenje bližnjega iz obupa oziroma nesprejemljivega trpljenja bližnjega, prav tako pa tudi do pasivne evtanazije. Gre za poseg, ki ga zdravnik opravi brez vednosti in privoljenja bolnika ali njegovega svojca, ko denimo bolniku predpiše naraščajoče odmerke sedativov, mu ukine hrano ali tekočino, kar nedvomno vodi v smrt, četudi tega ne imenuje pasivna evtanazija, temveč "stranski učinek zdravljenja", je bil kritičen Keber. Po njegovem prepričanju je boljše določiti postopek in omogočiti nadzor, saj bo tako bistveno manj zlorab, kot jih je sedaj.
Pleterski pričakuje, da koalicija ve, da ta zakon podpira "ogromna večina državljank in državljanov, ker je tisti, ki rešuje problem, ki nastopi ob koncu življenja, in konec življenja doživi vsakdo". "Koalicija se zaveda, da tak zakon lahko pomaga vsem, in verjamem, da bodo našli moč in voljo, da podprejo ta zakon," je dejal.
Pojasnil je, da so imeli pogovore s predstavniki koalicije, da pa je njihova odločitev odvisna od "njihove volje in moči". "Pričakujemo, da bo koalicija podprla ta zakon," je še dodal. Če zakon v tej sestavi DZ ne bo sprejet, pa bodo po njegovih besedah počakali na takšno sestavo, ki bo zakon podprla.
Medtem ko so v največji opozicijski stranki ob današnji vložitvi zakonskega predloga v DZ vnovič izpostavili, da predlogu ostro nasprotujejo, saj je, kot je poudarila Jelka Godec (SDS), življenje sveto in je treba spremeniti sistem paliativne oskrbe, v največji koalicijski stranki napovedujejo, da je treba zakon proučiti in opraviti javno razpravo. Kot je dejal vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic, gre pri tem za civilizacijsko vprašanje, o katerem bodo čez poletje razmislili in se odločili najprej kot posamezniki, "šele nato pa mogoče, če sploh, kot stranka". Po njegovih besedah bo tako "zgodba zagotovo potrebovala kar nekaj mesecev, da zori in dozori, predvsem pa, da se razčistijo res vse dileme".
