V ljubljanskem živalskem vrtu so ob mrazu poskrbeli za živali

V ljubljanskem živalskem vrtu živali iz zmernega geografskega pasu že jeseni hranijo z bolj kalorično hrano in vse leto skrbijo za dobro splošno oskrbo, da živali v zimo vstopijo v dobri kondiciji. "Pridobljena zaloga maščobe in kakovostna zimska dlaka jih obvarujeta v hladnih dneh," je pojasnila predstavnica živalskega vrta Petra Hrovatin.

Notranji ogrevani prostori za živali iz toplih krajev

Tujerodne živali, ki naravno živijo v toplih krajih, čez zimo po navedbah Hrovatinove bivajo v notranjih ogrevanih prostorih vrta. "Večja težava je s stoječo pitno vodo, ki v posodah zamrzne. Stalno jo je treba preverjati, odtajevati in dolivati svežo vodo," je dejala. Opozorila je, da mraz lahko škodi živalim, ki prezimijo otrple, kot so na primer plazilci in žuželke.

Foto: ZOO Ljubljana V naravi se nižje temperature običajno počasi "priplazijo" in živali se lahko umaknejo v zavetja razpok ali se zakopljejo, preden nastopijo temperature pod lediščem, je pojasnila in poudarila, da se tudi take živali nahajajo v nadzorovanih ogrevanih notranjih prostorih.

Nekatere živali so na mraz prilagojene

Živalim, ki so genetsko bolj prilagojene na nižje temperature, zraste gostejša dlaka. Ta jim omogoča učinkovitejšo izolacijo ali pa učinkoviteje kopičijo maščobne zaloge v telesu. To so na primer dvogrbe kamele, ki svoj kratkodlaki poletni videz zelo spremenijo, volkovi, medvedi, jeleni, damjaki in druge. Tudi kravi, volu in kozam po besedah Hrovatinove zrase pozimi daljša dlaka.

Nekatere živali, kot so volkovi, sibirski tigri, kozorogi, damjaki, mačje pande, ki naravno prebivajo v okolju z nižjimi temperaturami, imajo v ogradah zavetja s suho podlago. V primeru, da so starejše, pa v živalskem vrtu za njih poskrbijo z dodatno oskrbo, ki jo prilagodijo posamezni živali.

Živali, ki so navajene na tople kraje, na primer žirafa, pa zaradi oblike telesa in razporeditve žil tik pod kožo hitro izgubljajo telesno toploto. Zato v živalskem vrtu zimo preživijo v ogrevanem žirafnjaku, ob lepem vremenu pa so krajši čas tudi v zunanjem delu ograde.

Poskrbljeno je tudi za primerno hrano

Kar zadeva prehrano v teh mrzlih dneh, je Hrovatinova poudarila, da so se živali na zimo pripravile že pozno poleti in jeseni: "To jim omogočimo z večjo količino hrane, na primer briketov pri rastlinojedih živalih, ali bolj kalorično hrano, kot so oreščki, suho sadje, mastno meso pri medvedih. Tako medvedi v zimskem času najmanj jedo, saj energijo dobijo s shranjeno maščobo, ki so jo pridobili jeseni."

Foto: ZOO Ljubljana Pri kvakačih in štorkljah pa opažajo v mrzlih dneh večjo ješčnost, zato jim povečajo obroke rib, pomembno je tudi, da prinašajo več obrokov dnevno, ker takšna hrana hitro zmrzne. Preostalim živalim, ki so čez zimo v notranjih prostorih, pa se jedilnik med letom ne spreminja zaradi zunanjih temperatur, je še dodala Hrovatinova.

Obiskovalci bodo kljub temu lahko videli živali

Čeprav bodo v tem mrazu nekatere živali zaprte v notranjih ogrevanih prostorih, bodo po navedbah Hrovatinove vseeno vidne obiskovalcem: "To so slon, žirafe, šimpanzi, sajmiri, surikate. Zebra, antilope in gepardi bodo v zunanjih prostorih, na voljo pa bodo imeli ogrevane prostore, kamor se po potrebi lahko umaknejo."