Sobota, 8. 8. 2020, 20.17
4 leta, 4 mesece
V Kranju že kmalu pouk tudi na ozeleneli strehi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,49
2
Na Osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju se bodo v prihodnjih dneh začela gradbena dela za ureditev zelene strehe. Prvo večjo javno zeleno streho v Kranju bodo tako učitelji in učenci lahko začeli uporabljati konec septembra, delovala pa bo kot učilnica na prostem in hkrati ponujala prostor za sprostitev med odmori.
Potem ko je bila osnovna šola v Kranju februarja letos razglašena za zmagovalko natečaja projekta Zelene Strehe 2°, ki ga je zasnovala skupina prostoRož in ga sofinancirata Eko sklad ter ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe, se bodo v prihodnjih dneh začela prva dela za realizacijo ozelenitve.
Kot varen prostor pred prenosom novega koronavirusa
Zeleno streho so sicer v prostoRožu skladno z željami učiteljev in učencev zasnovali že pred epidemijo novega koronavirusa, zato bo jeseni pridobitev naravnega prostora dobila novo, še kako pomembno funkcijo v času zdravstvene krize, saj se bodo lahko učenci učili in družili na svežem zraku, kjer je tveganje za prenos virusa manjše.
Kot pojasnjujejo v neprofitnem studiu, bo streha sestavljena iz dveh prostorov in bo omogočala učenje pri predmetnih, kot so biologija, kemija in likovni pouk. "Na strehi bodo rasle užitne rastline, ki potrebujejo malo vzdrževanja, kot so recimo dišavnice, zelišča, maline in robide ter celo trta. Del bodo zasedle medovite rastline, ki bodo omogočile pašo čebelam iz šolskega čebelnjaka. Rastline bodo zasadili kar učenci sami na delavnicah, s čimer se bo projekt izgradnje zelene strehe tudi uradno zaključil," pojasnjujejo v prostoRožu.
Na strehi bodo učenci pridobili prostor za izvedbo biologije in kemije ter likovnega pouka.
Ponosa nad novo pridobitvijo šole tako ne skriva njena ravnateljica Fani Bevk. "V tem vidim veliko pridobitev tako za šolo in učence kot za lokalno skupnost. Upam, da bodo učenci ozavestili, kako pomembno je ohranjati zelene površine in jih s skupnimi močmi tudi vzdrževati," pojasnjuje Bevkova, ki hkrati dodaja, da je že samo iskanje rešitev med pripravami ozelenitve, kaj bi bila najbolj primerna zasaditev, med seboj še bolj povezalo učence, učitelje in starše.
"Mladim je treba dovoliti, da bodo ob pomoči mentorjev in sodelavcev prostoRoža odgovorno skrbeli za rastline. Obenem bodo ob tem spoznavali, da so lahko aktivni in se učijo tudi na drugačen način, bolj sproščeno, drug od drugega, s sodelovanjem, pa še na zraku bodo. Ponosna in vesela sem, da se je začelo z deli, in prepričana sem, da bomo z učenci še kako drugače osmislili izkoriščanje zelene strehe," zadovoljno poudarja Bevkova.
V Kranju bo v prihodnosti več zelenih streh
Da so zelene strehe pomemben del poti k trajnosti, meni kranjski župan Matjaž Rakovec. "Kranj preklaplja na zeleno streho na številnih področjih – od komunalne in gradbene infrastrukture do turizma – in zelene strehe so zagotovo pomemben del poti k trajnosti," pravi župan.
Kot je še izpostavil, bo občina Kranj v prihodnje vzpostavila zeleno streho tudi na novem Centru trajne mobilnosti na Planini. Na občini imajo v lasti sicer kar nekaj objektov, ki so primerni za ozelenitev. "Naslednji bo po načrtih garažna hiša na Zlatem polju v okviru projekta Severna vrata," je zagotovil Rakovec, ki je izrazil veselje, da je skupina prostoRož v konkurenci še 14 drugih izbrala prav kranjsko občino in se zdaj pilotni projekt ozelenitve strehe že uresničuje na tamkajšnji osnovni šoli.
"Čeprav gre za staro gradbeno metodo, je ta v času globalnega segrevanja pravzaprav zelo moderna, saj ima številne pozitivne vplive na okolje," pa ob tem še poudarja Rakovec.
Na poziv za ozelenitev ene javne površine se je odzvalo 15 občin. Zmagala je občina Kranj.
Kot način v boju proti podnebnim spremembam
Zelene strehe so sicer vse bolj prepoznane kot eno od orodij v boju proti podnebnim spremembam, med drugim denimo zadržujejo tudi vodo, ki jo prinašajo obilne padavine. Posebni sloji, ki so jih razvili slovenski strokovnjaki in jih bodo v Sloveniji prvič uporabili prav na ostrešju kranjske šole, lahko ob močnih nalivih zadržijo do 80 odstotkov vode.
Zelena streha pa ni le pozitiven prispevek k blaženju učinkov podnebnih sprememb, temveč podaljšuje tudi življenjsko dobo strehe in povečuje vrednost stavbenega objekta. Čeprav obstajajo predsodki, da bi lahko zelenje na strehi uničilo konstrukcijo in strešne materiale ter s tem povzročilo zamakanje, je v resnici ravno nasprotno.
Pravilno izvedena ozelenitev namreč pripomore k podaljšanju življenjske dobe strešne konstrukcije, saj zelenje deluje kot trdna vodotesna pregrada, ki materiale obvaruje pred vremenskimi vplivi. Zelena streha zato ni le bolj prijazna do okolja, ampak je tudi trajnejša naložba.
Kljub vsem prednostim zelenih streh pa so te v Sloveniji še vedno redke. Zato bo studio prostoRož po končani ozelenitvi šolske strehe leto dni spremljal stanje in opravljal meritve, s čimer želi za ozelenitev streh na javnih objektih navdušiti tudi druge občine. Te bi bile denimo mogoče tudi na preostalih 38 šolah, ki jih je do 70. let prejšnjega stoletja zasnoval arhitekt Emil Navinšek.
Za vzgled so nam lahko Avstrijci
Potencial zelenih streh in njihov pozitiven vpliv na okolje na bolj celoviti ravni prepoznavajo pri naših severnih sosedih. Mesto Dunaj namreč v okviru številnih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam in vročini v mestu spodbuja meščane, da ozelenijo svoje stavbe. Za ozelenitev fasade lahko vsak Dunajčan tako prejme tudi do 5.200 evrov subvencije, za zeleno streho do 20.200 evrov, za zasaditev notranjih dvorišč pa do 3.200 evrov.
Avstrijsko glavno mesto je sicer ena izmed evropskih prestolnic, ki jih klimatske spremembe najbolj ogrožajo, zato se v mestu proti vročini bojujejo s številnimi ukrepi, med katerimi so tudi ozelenitve fasad in streh, z ureditvijo vodnih in zelenih površin ter nasadi dreves.
Ker zelenje v mestu služi kot naravna klimatska naprava, mesto stalno ozelenjuje svoje upravne stavbe. Do leta 2023 bodo v ta namen razdelili tudi milijon evrov subvencij meščanom, ki jim je poleg tega na voljo še brezplačno strokovno svetovanje glede ozelenitve.
"V boju proti vročini, ki je posledica podnebnih sprememb, v našem mestu že nekaj časa prisegamo na hlajenje z ozelenitvijo, na primer s tisoč mestnimi parki, številnimi zelenimi površinami in 500 tisoč mestnimi drevesi. Tam, kjer pa običajni ukrepi ozelenitve niso mogoči, je idealna alternativa ozelenitev stavb. Mesto je pri tem dober zgled, saj vsako leto ozelenimo deset stavb v lasti mesta," je ob tem povedala mestna ministrica za okolje Ulli Sima.
Dunaj kot milijonska prestolnica ima skupno 53 odstotkov zelenih površin: tisoč parkov, 500 tisoč dreves in 8 tisoč hektarov gozdov. V zadnjih desetih letih so prenovili ali na novo uredili 204 parke na 65 hektarih, kar pomeni vsakih 18 dni en park, so sporočili iz predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani.
2