V Brestanici obeležili vrnitev izgnancev in beguncev v domovino

Golob: Krivica je bila priznana pred 30 leti, a nikoli odpravljena

Pot izgnancev do svobode je po Golobovih besedah večinoma potekala v tišini, nikoli pa v pozabi; tudi zato ne, ker so se izgnanci uspeli organizirati. "Zdaj bomo to krivico enkrat za zmeraj odpravili. Ne samo priznali; priznana vam je bila pred 30 leti, a nikoli odpravljena," je dejal.

Kot je poudaril, je treba na kraju, na katerem so se zbrali, zelo jasno sporočiti, da je vojna zlo. Takšna sta bila tudi nacizem in fašizem, zato ne sme biti spomin nikoli izbrisan.

"Danes ni več čas za molk, ker se dediči teh istih zlih sil pojavljajo po Evropi. V Sloveniji imamo to dolžnost, da preprečimo, da bi se pojavili tudi pri nas. To je skupna zaveza prihodnosti, tudi za bodoče rodove," je še dodal Golob.

Osrednja prireditev ob dnevu izgnancev, ki jo ob 80. obletnici vrnitve iz izgnanstva pripravlja Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945. Foto: STA

Po štirih letih vojne še pol stoletja trpljenja

Kot je za STA povedala ena od izgnank Zdenka Kaplan, ki je drugo svetovno vojno preživela v Nemčiji, je po štirih letih vojne še 50 let trpela, ker njej in ostalim izgnancem v domovini niso priznali, da so žrtve vojnega nasilja.

"Vselej sem rekla, enkrat bodo že, nekdo bo prišel, pa bo priznal, da smo žrtve. Nato pa smo se še 30 let borili za naše pravice. Gre res za neko simbolično vsoto, ampak saj nikoli ne bi bilo nič več od tega," je dejala Kaplan. Hvaležna je aktualni vladi, da se je spustila v nekaj, česar si tri desetletja ni upal nihče pred njo.

Osrednja prireditev ob dnevu izgnancev, ki jo ob 80. obletnici vrnitve iz izgnanstva pripravlja Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, slavnostni govornik je bil premier Robert Golob. Foto: STA

Vrnitev ni bila vedno prijetna, gledali so nas postrani

Nagovor odsotne predsednice Društva izgnancev Slovenije Ivice Žnidaršič je prebral Gregor Kaplan, strokovni sodelavec društva, ki je z današnjim dnem postal tudi njegov častni član. Poudarila je, da so izgnanci postali otroci brez otroštva, a so kljub vsemu preživeli in svobodo dočakali daleč od svojih domov.

Novice Pirc Musar: Spomin in opomin na vojne grozote ne smeta zbledeti

"Izmučeni in izstradani smo se vrnili, a vrnitev ni bila vedno prijetna. Postrani so nas gledali, starše priprli, domačije so bile izropane, pomoči za obnovo nismo bili deležni, otroci nismo dobili dijaškega doma ali štipendije. Bilo je res težko, a smo do danes uspeli doseči, da smo postali prve množične civilne žrtve druge svetovne vojne, izbojevali smo si zakonske pravice," je v nagovoru poudarila predsednica društva, ki je poskrbela tudi za razstavo o izgonu Slovencev, ki so jo danes odprli v Brestanici.

Izgon Slovencev med drugo svetovno vojno se je začel aprila 1941. Večjo skupino Slovencev so Nemci izgnali 7. junija 1941 iz Slovenske Bistrice in prav na ta dan društvo vsako leto obeležuje dan slovenskih izgnancev kot spomin in opomin na izgon.

Nemški okupator je med drugo svetovno vojno iz Slovenije izgnal več kot 63.000 Slovencev. 45.000 jih je bilo izgnanih v nemška izgnanska taborišča, 10.000 na Hrvaško, 7500 v Srbijo, 2.000 na Madžarsko. Okoli 17.000 Slovencev je pred izgonom pobegnilo. Med izgnanimi je bilo tudi okoli 20.000 otrok.

Koalicija je 80 let po koncu druge svetovne vojne konec aprila v DZ vložila predlog zakona o pavšalnem nadomestilu za povzročeno premoženjsko vojno škodo v drugi svetovni vojni. Upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja, kamor sodijo tudi izgnanci, bi država izplačala 8.000 evrov v štirih letnih obrokih po 2.000 evrov.