Sreda, 15. 7. 2020, 9.13
3 leta, 9 mesecev
Ustavno sodišče sprejelo pomembno odločitev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,59
9
Ustavno sodišče je sklenilo začeti postopek za oceno ustavnosti 2. člena zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, ki do konca leta 2021 podaljšuje spremembe s področja gradbene zakonodaje iz prvega protikoronskega zakona. Do končne odločitve je izvrševanje tega dela zakonodaje zadržano. Ministrstvo za okolje in prostor odločitev sodišča obžaluje, a hkrati meni, da pomemben del zakonodaje, ki je bila pripravljena z namenom učinkovitejših postopkov, ostaja veljaven. "Ustavno sodišče je z današnjo odločitvijo zadržalo tudi "prvo lopato" na Tretji razvojni osi, ki je bila načrtovana septembra letos," pa se je na Twitterju odzval infrastrukturni minister Jernej Vrtovec.
Društvo za sonaraven razvoj Focus, Društvo za preučevanje rib Slovenije in Lutra - inštitut za ohranjanje naravne dediščine so v začetku maja vložili pobudo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 100. d člena, pa 100. e, 100. f in drugega odstavka 100. g člena noveliranega prvega protikoronskega zakona. Gre za člene s področja gradnje objektov, piše STA.
Spremembe bodo občutno pospešile gradbeno aktivnost
100. d člen posega v projekte, ki so bili z uveljavitvijo gradbenega zakona leta 2018 v fazi pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Za vse te projekte predlog omogoča, da avtomatsko preidejo v integralni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. 100. e člen omogoča začetek gradnje projektov še pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.
100. f člen dviguje zahteve za sodelovanje nevladnih organizacij, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu, v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja na najmanj 50 aktivnih članov za društva, najmanj tri zaposlene s sedmo stopnjo izobrazbe za zavode oz. najmanj 10.000 evrov premoženja za ustanove. Vsi pogoji morajo biti izpolnjeni tudi za dve leti nazaj. 100. g člen pa enake pogoje uvaja še za nevladne organizacije, ki zoper gradbeno dovoljenje uresničuje pravno varstvo na podlagi gradbenega zakona ali zakona o ohranjanju narave.
Okoljski minister Andrej Vizjak
Okoljski minister Andrej Vizjak je ob sprejemanju zakonodaje poudaril, da bodo te spremembe občutno pospešile gradbeno aktivnost. "Vsak mesec, ko čakamo z investiranjem in z gradnjo, je izgubljen in posledično bo prilivov v državno blagajno manj," je opozoril aprila.
Nevladni sektor je medtem opozarjal, da je nova ureditev ne le v nasprotju s slovensko ustavo, ampak tudi z določbami prava EU in aarhuško konvencijo. Med drugim so kot sporno izpostavljali dejstvo, da morajo nevladne organizacije za sodelovanje v postopkih izpolnjevati pogoje ne le v danem trenutku, ampak tudi za dve leti nazaj. Prvi protikoronski zakon je sicer z 31. majem prenehal veljati, vendar je vlada veljavnost vseh spornih členov z 2. členom tretjega protikoronskega zakona podaljšala do 31. decembra 2021, piše STA.
"Glasoval sem proti sprejemu pobude v obravnavo. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča mora biti za sprejem pobude izkazan neposreden in konkreten interes. Pobudnik mora izkazati, da izpodbijani predpis neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Hipotetičen pravni interes oziroma pravni interes, ki bo morda v prihodnosti šele nastal, ne zadostuje. Pobudnik ima glede obstoja pravnega interesa trditveno in dokazno breme. V obravnavani zadevi pobudniki niso izkazali, da izpodbijani predpis neposredno učinkuje na njihov pravni položaj, vendar je Ustavno sodišče pobudo kljub temu sprejelo v obravnavo."
Ministrstvo bo današnjo odločitev preučilo
Kot so nam sporočili z ministrstva za okolje in prostor, obžalujejo zadržanje dela sprememb zakonodaje za učinkovitejše gradnje, ki se nanaša na zastopanje interesov nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja.
"Na ministrstvu ocenjujemo, da pomemben del zakonodaje, ki je bila pripravljena z namenom učinkovitejših postopkov, ostaja v veljavi, in sicer: 100. b člen, ki določa popolnost zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, 100. c člen, ki določa mnenja v postopkih, prevlada druge javne koristi v 100. č členu, preprečitev podvajanja v 100. d členu ter 100. h člen, ki opredeljuje nujne in prednostne zadeve," so nam pojasnili ter dodali, da bodo na ministrstvu sklepe ustavnega sodišča skrbno preučili in jih upoštevali pri nadaljnjih pripravah zakonov s področja urejanja prostora in gradenj.
"Kljub temu velja opozoriti, da je v veljavi zakon o ohranjanju narave, ki nevladnim organizacijam z malo članov nalaga prilagoditev novim pogojem, sicer bodo izgubile status, da delujejo v javnem interesu. V tem primeru tudi ne bodo mogle več pridobiti statusa stranskega udeleženca v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja," so še izpostavili na ministrstvu.
Nevladniki pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča
Pobudniki ustavne presoje pa so na drugi strani z odločitvijo sodišča zadovoljni. Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij je za STA poudarila, da so pobudniki tako odločitev sodišča pričakovali in so z njo zelo zadovoljni. "S tem se bo do malo bolj tehtnega premisleka ustavil interventni režim, ki je bil vsiljen v času koronavirusa," pravi. Postopki bodo odslej znova tekli po stari veljavni zakonodaji, "ki je dobra".
Glede gradbenih projektov, ki so morda že stekli v skladu z določili protikoronske zakonodaje, je Šifkovič Vrbica dejala, da so bila v vmesnem času izvedena dejanska ali procesna dejanja skladna z veljavnim zakonom in torej niso sporna. "Odslej pa ti členi ne veljajo več in je treba prenehati ta dejanja," je poudarila.
Na vprašanje, kaj je s postopki, v katere se na primer v tem času niso mogle vključiti nevladne organizacije, ki po protikoronski zakonodaji niso izpolnjevale pogojev, pa je Šifkovič Vrbica odgovorila, da bo lahko tisti, ki je izgubil pravni položaj, zdaj uporabil izredna pravna sredstva in ga znova dosegel, poroča STA.
Ustavno sodišče bo sicer, kot je spomnila Šifkovič Vrbica, obravnavalo vse člene, ki so jih predlagali pobudniki, z izjemo prvega odstavka 100. g člena iz noveliranega prvega protikoronskega zakona. Ta skrajšuje rok za vložitev tožbe zoper gradbeno dovoljenje. Prav tako je ustavno sodišče za vse predlagane člene (znova z izjemo prvega odstavka 100. g člena) do končne presoje zadržalo izvrševanje.
Sodišče je sicer, kot je še poudarila sogovornica, priznalo pravni interes pobudnikoma ustavne presoje Lutri in Društvu za preučevanje rib Slovenije. S pravnim interesom nevladne organizacije Focus, ki je bila tretji pobudnik, se nato ni ukvarjalo. Medtem ko so ustavni sodniki sprejeli pobudo glede četrtega odstavka 100. d člena, so zavrgli pobudo glede vseh preostalih členov, ker naj ne bi na pobudnike neposredno učinkovali. Vendar pa je sodišče v naslednji točki odločilo, da bo samo začelo presojo ustavnosti vseh predlaganih členov (razen prvega odstavka 100. g člena), ker gre za pomembno medsebojno povezanost zakonskih določb, poroča STA.
Vladna stran kritična
V vladnih vrstah medtem opozarjajo predvsem na dejstvo, da bodo z odločitvijo ustavnega sodišča zastali številni pomembni infrastrukturni projekti. "Ko se boste naslednjič Korošci, Belokranjci, Zasavci in Posavci spraševali, zakaj še ni tretje razvojne osi, in mnogi drugi, zakaj ni obvoznice, ki jo blokira kako obskurno društvo za zaščito zlate ribice, se obrnite na Ustavno sodišče RS," je na družbenem omrežju Twitter zapisal premier Janez Janša.
Da je ustavno sodišče z današnjo odločitvijo zadržalo "prvo lopato" na tretji razvojni osi, ki je bila načrtovana septembra letos, je na Twitterju spomnil tudi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec.
US je z današnjo odločitvijo zadržalo tudi "prvo lopato" na Tretji razvojni osi, ki je bila načrtovana septembra letos. https://t.co/eXOowUJtaw
— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) July 15, 2020
Ustavno sodišče namreč meni, da pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj ter da ime gospodarske družbe ni oseben podatek in ga ni mogoče prikriti, prvi pobudnik pa prikritja identitete ni konkretiziral, temveč je navajal le splošne trditve, da naj bi zaradi vložene pobude sledila diskvalifikacija na družbenih omrežij. To za utemeljitev predloga po prikritju identitete ne zadošča.
9