Sreda, 13. 11. 2019, 12.34
5 let
Ustavni sodniki v primeru Kangler zadržali tudi del preiskave, ki se nanaša na tožilce
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,57
14
Ustavno sodišče je izvajanje parlamentarne preiskave v zadevi Kangler zadržalo tudi v delu, ki se nanaša na tožilce. Spomnimo, da je ustavno sodišče do končne odločitve že zadržalo izvajanje preiskovalnih dejanj parlamentarne preiskovalne komisije glede domnevnega političnega pregona Franca Kanglerja, ki se nanašajo na sodnike.
Izvajanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, kolikor se nanaša na sodnike, je ustavno sodišče na pobudo Sodnega sveta zadržalo že konec oktobra, zdaj pa je enako odločitev sprejelo še glede državnih tožilcev.
Sklep, ki se nanaša na tožilce, je ustavno sodišče sprejelo s štirimi glasovi za in dvema proti. Proti sta glasovala ustavna sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta dala odklonilni ločeni mnenji. Ustavni sodnik Rajko Knez je dal pritrdilno ločeno mnenje, ustavni sodnik Rok Čeferin pa je bil pri odločanju o zadevi izločen. Obenem je ustavno sodišče sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.
Pobudniki prepričani, da gre nedopusten poseg zakonodajne veje oblasti v pravosodje
Tokrat so odločali na podlagi pobude in ustavne pritožbe generalnega državnega tožilca Draga Škete, vrhovnega državnega tožilstva in vrhovnega sodišča. Pobudniki so prepričani, da gre pri ustanovitvi preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler za nedopusten poseg zakonodajne veje oblasti v pravosodje.
Kot so zapisali v pobudi, je "akt o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev državnotožilske in sodne funkcije v zadevah političnega funkcionarja in člana državnega sveta, obtožnega več korupcijskih kaznivih dejanj, nesprejemljiv z vidika temeljnih po postulatov vladavine prava, načela delitve oblasti, neodvisnosti in samostojnosti pravosodja in pravosodnih funkcionarjev, nosilcev državnotožilske in sodne funkcije ter temeljnimi pravicami do osebnega dostojanstva nekdanjih in sedanjih državnih tožilcev".
Pod vprašajem ustavna skladnost zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi
Ustavno sodišče ocenjuje, da se v tem primeru postavlja vprašanje ustavne skladnosti zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ker naj ne bi vsebovala ustreznih mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav, ki bi lahko posegle v neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev.
Če bi se izkazalo, da izpodbijana predpisa res ne vsebujeta takih mehanizmov, pa bi jih po ustavi morala vsebovati, bi njuno izvrševanje do končne odločitve ustavnega sodišča že samo po sebi povzročilo težko popravljive škodljive posledice, so ocenili ustavni sodniki. "Izvajanje parlamentarne preiskave, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti konkretnih državnih tožilcev v konkretnih sodnih postopkih, namreč lahko do te mere trči v ustavno načelo delitve oblasti in samostojnost državnih tožilcev, da lahko povzroči nepopravljivo škodo za neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva," so zapisali v odločbi.
Te posledice pa je po njihovem mnenju mogoče preprečiti tako, da se začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na državne tožilce. Takšno zadržanje po oceni ustavnega sodišča ne bi povzročilo hujših posledic.
Kakšne so obrazložitve sodnikov v ločenih mnenjih?
"Trditi, da zlorab v pravosodju ne bi smeli preiskovati v smislu iskanja morebitnih dokazov o teh zlorabah, je absurdno in očitno neresnično," je v svojem mnenju navedel Jaklič. Če bi preiskovanje zlorab v pravosodju prepovedali ali zadržali, bi s tem ukinili nič manj kot enega od predpogojev za delovanje svobodne demokratične družbe, je opomnil.
Po mnenju Šorlija zadržanje izvrševanja parlamentarne preiskave, koliko je ta usmerjena v ugotavljanje nezakonitosti pri uvedbi in vodenju kazenskega pregona, kadar te dosežejo dimenzije sistemskih odklonov, ogroža pravno varnost.
Knez pa je v pritrdilnem ločenem mnenju izpostavil, da ni mogoče izključiti, da posamezne parlamentarne preiskave ne bi bile protiustavne. Če je temu tako, potem lahko po njegovih navedbah že sama protiustavnost povzroči težko popravljive posledice. S podobno argumentacijo je Jaklič sicer pojasnil tudi odklonilno ločeno mnenje k odločitvi, ki jo je ustavno sodišče sprejelo konec oktobra glede izvajanja preiskovalnih dejanj v primeru sodnikov.
Jaklič je bil v primeru sodnikov sicer edini, ki je glasoval proti takšni odločitvi, sedem sodnikov pa je glasovalo za. Sodnika Šorli in Špelca Mežnar sta napisala tudi pritrdilni ločeni mnenji. Mežnarjeva je med drugim izpostavila, da sodniki za sojenje v konkretnih postopkih niso politično odgovorni. Šorli pa je poudaril, da se DZ v delo posameznega sodnika v posamezni zadevi ne sme vmešavati.
Komisija bi morala danes zaslišati generalnega državnega tožilca
S preiskovalno komisijo sicer poslanci ugotavljajo politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon državnega svetnika in nekdanjega mariborskega župana Kanglerja ter domnevne zlorabe pri tem pregonu. Pri tem očitki letijo predvsem na mariborsko policijo, tožilstvo in mariborski okrožno in okrajno sodišče.
"Ustavno sodišče je poslalo jasno sporočilo, da imamo v Sloveniji pravosodno oblast, ki je brez nadzora. To so značilni elementi policijske države. Ustavno sodišče je s tem, ko je zadržalo izvajanje parlamentarne preiskave v konkretnem primeru, tudi sporočilo, da imamo v Sloveniji prvorazredne in drugorazredne državljane," je v odzivu na odločitev sodišča menil Mahnič.
Komisija, ki jo vodi poslanec SDS Žan Mahnič, je sicer že začela delati. Mahnič je po odločitvi ustavnega sodišča glede sodnikov napovedal, da bodo odločitev spoštovali, a nadaljevali delo, saj za zdaj na zaslišanja niti niso vabili nobenega posameznika zaradi funkcije sodnika. Tokratna odločitev glede tožilcev pa bo imela vpliv na nadaljnje delo komisije, saj so kot priče povabili tudi nekaj tožilcev. Ravno danes zvečer naj bi komisija zaslišala generalnega državnega tožilca Šketo in mariborskega tožilca Nika Pušnika, v četrtek pa Elizabeto Györkös in Borisa Marčiča.
"Pravosodni organi so pri nas mali bogovi, tisti posvečeni, ki se jih nič ne sme vprašati in ki nikoli za nič ne odgovarjajo," je še menil Mahnič. Opozoril je, da je to nevarna praksa: "Očitno imamo policijsko državo, pravosodje brez nadzora in nekatere ustavne sodnike, ki ščitijo svoje kolege. Kot da bi gledal kakšen film o mafiji."
Mahnič je spomnil na Šorlijevo ločeno mnenje, v katerem med drugim ugotavlja, da zadržanje izvrševanja parlamentarne preiskave, kolikor je ta usmerjena v ugotavljanje nezakonitosti pri uvedbi in vodenju kazenskega pregona, kadar te dosežejo dimenzije sistemskih odklonov, ogroža pravno varnost. Ustavni sodniki, ki so podprli odločitev, tako po Mahničevem prepričanju ogrožajo pravno varnost Slovenije in delujejo v lastnem interesu oziroma v interesu kolegov s tožilstva in sodišč.
"Tako sodbo je težko spoštovati, treba pa jo je upoštevati," je dodal Mahnič, ki priznava, da je izjemno zaskrbljen zaradi stanja pravne države. "Očitno imamo v Sloveniji sodnike in sodišča, ki nagrajujejo in ščitijo zlorabo pravosodja povsem v mafijskem slogu," je še ugotavljal.
Mahnič: Mafija je zaščitila mafijo
A za danes in v četrtek predvidenih zaslišanj tožilcev ne bo. Kot je potrdil Mahnič bodo z zaslišanji počakali do končne odločitve ustavnega sodišča.
Mahnič se bo danes odzval v izjavi v DZ ob 14.30, na Twitterju pa je že navedel: "Ko gre za prvorazredne, odločijo takoj oz. dan pred zaslišanjem tožilcev, saj bi morala biti danes zaslišana Pušnik in Šketa. Mafija je torej zaščitila mafijo."
Ustavno sodišče je zadržalo delo preiskovalne komisije v primeru @KanglerFranc in drugi v delu, ki se nanaša na tožilce. Ko gre za prvorazredne, odločijo takoj oz. dan pred zaslišanjem tožilcev, saj bi morala biti danes zaslišana Pušnik in Šketa. Mafija je torej zaščitila mafijo. pic.twitter.com/VjH0z61G3b
— Žan Mahnič (@ZanMahnic) November 13, 2019
14