Torek, 7. 4. 2020, 13.58
4 leta
Ni kršitev ustave, če država ne financira polno neobveznih programov zasebnih OŠ
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,42
16
Ustavni sodniki so v začetku marca odločili, da državi ni treba stoodstotno financirati dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebni šoli s pridobljenim javno veljavnim programom. Mora pa država v takšni šoli v celoti financirati obvezni del programa. S tem sodniki vztrajajo pri svoji odločbi, ki bi jo državni zbor moral uresničiti že v času vlade Mira Cerarja.
Ustavno sodišče je na podlagi več vloženih pobud, ki so jih vložili Peter Gregorčič, Miha Skubic in Tadej Šeme, presojalo ureditev prvega stavka drugega odstavka 86. člena zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, so danes sporočili z ustavnega sodišča.
Financiranje dopolnilnega pouka in varstva je skladno z ustavo
Zasebnim osnovnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, država zagotavlja petinosemdeset odstotkov sredstev za izvajanje obveznih in dodatnih programov. Pobudniki so menili, da bi moralo biti zagotovljeno stoodstotno javno financiranje tudi dodatnih programov zasebnih osnovnih šol. O tem je bil velik spor tudi v državnem zboru.
Celotno odločbo ustavnega sodišča si lahko preberete tukaj.
Kot so navedli sodniki, zakon v delu, ki se nanaša na javno financiranje dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja, ni neskladen z ustavo, ko zagotavlja le 85 odstotno financiranje.
Sodnik Marijan Pavčnik se z odločitvijo ni strinjal in je napisal tudi ločeno odklonilno mnenje: "Spodjedanje pravne države". Preberite si ga lahko tukaj.
Ustavno sodišče je 1. in 2. točko izreka odločbe sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Pavčnik. Točko 3 izreka odločbe je Ustavno sodišče sprejelo soglasno. Sodnice in sodniki Accetto, Čeferin, Knez, Jadek Pensa, Mežnar in Šugman Stubbs so dali pritrdilna ločena mnenja.
Država mora v celoti financirati obvezni del
Po sodbi pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega osnovnošolskega izobraževanja obsega samo stoodstotno javno financiranje tistega dela programa, ki je za učence osnovnih šol obvezen. Zato ta človekova pravica učencev v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javno veljavnim programom obsega le javno financiranje tistega dela programa, ki v zasebni osnovni šoli ustreza vsebinam obveznega dela programa javne osnovne šole, menijo ustavni sodniki.
54. člen ustave ne zagotavlja pravice do javnega financiranja jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javno veljavnim programom.
Ustavno sodišče je ob tem zakonodajalca opozorilo, da pretekle ustavne odločbe ni izvršil, s tem pa krši načela pravne države.
Odzivi opozicije na odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol so pričakovano različni. V Levici tudi s tokratno odločbo niso zadovoljni, v LMŠ pa jih veseli, da je sodišče začrtalo ločnico med javnim in zasebnim. Tudi v SAB so zadovoljni. Po ocenah nekdanjega ministra Jerneja Pikala odločba razjasnjuje dosedanje dileme, piše STA.
V zasebni Osnovni šoli montessori in civilni iniciativi Združeni starši pričakujejo čim prejšnjo uresničitev odločbe. Na ministrstvu za izobraževanje odločbo še proučujejo. Prav tako je še ne komentira eden izmed pobudnikov ustavne presoje, Anton Kokalj, še piše STA.
16