Uroš Lubej: Ne kandidiram, ker bi imel rad moč

Uroš Lubej je profesor filozofije na Gimnaziji Novo mesto in kandidat stranke Solidarnost za župana. Slovenski javnosti pa je bolj znan kot eden od koordinatorjev civilno-družbenega gibanja, ki je, kot pravi, v Sloveniji sprožilo nepovraten proces temeljitih sprememb. Je tudi pobudnik ideje, da bi moral zakon o lokalni samoupravi predvidevati tudi odpoklic župana sredi mandata pod določenimi pogoji. "Nekateri župani svoje funkcije razumejo kot osebni vrtiček, narejen njim v korist in v užitek," je kritičen Lubej.

Kako ocenjujete trenutne razmere oziroma stanje v občini Novo mesto? Občino so v preteklih mandatih vodili brez strategije in brez vizije. Bila je v primežu škodljivih političnih omrežij, podvrženih korupciji, klientelizmu in nepotizmu. Namesto da bi Novo mesto in novomeško podeželje izkoristila svoje izjemne človeške, gospodarske, kulturne in naravne potenciale, smo bili priča številnim propadlim investicijam, napol začetim projektom in sumljivim poslom. Preveč je primerov, da bi jih naštevali – slovenska javnost pa se prav gotovo spomni kandidature Novega mesta za evropsko prvenstvo v košarki, ki je neslavno propadlo, pri tem pa je koalicija, ki tudi tokrat naskakuje oblast, porabila tri milijone evrov, na tisti njivi pa še vedno raste samo krompir.

V Solidarnosti Novo mesto ocenjujemo, da novomeška občina potrebuje temeljite spremembe. Vendar ne samo sprememb obrazov, ampak temeljite spremembe načina delovanja in sprejem ukrepov, ki bodo trdno zagotovilo, da bo delovanje v prihodnje drugačno, občina pa bo začela služiti ljudem, ne pa posameznikom.

Zakaj menite, da ste ravno vi pravi kandidat, in zakaj ste se odločili, da vstopite v boj za županski stolček? Uspešno sem vodil projekte zunaj politike, v kulturi in v medijih. Bil sem eden od koordinatorjev civilno-družbenega gibanja, ki je v Sloveniji sprožilo nepovraten proces temeljitih sprememb. Ljudje me poznajo in mi zaupajo. V meni vidijo trdno zagotovilo, da se bodo spremembe v resnici zgodile. Za razliko od sokandidatk in sokandidatov nisem sodeloval prav pri nobeni od preteklih napačnih odločitev. Ne nadevam si novih značk, zato da bi prikril svojo škodljivo delovanje v preteklosti. Prav tako v svojo sredino ne sprejemam ljudi, ki so očitno delovali politično koruptivno. In tudi ne kolobarim od stranke do stranke, od liste do liste samo zato, da bi se zavihtel na nek politični stolček. Ne kandidiram, ker bi imel rad moč, ampak zato, ker v Solidarnosti Novo mesto ponujamo nov model vodenja, ki bo iz naše občine naredil občino, v kateri bomo vsi skupaj radi živeli in delali.

Katere bodo vaše prednostne naloge, ki se jih boste lotili kot župan? Ob urgentnem reševanju težave pitne vode – žalostno je, da se moramo o tem sploh pogovarjati – bi dejal naslednje: vpeljava transparentnosti s projektom Novomeški supervizor. Večja teža stroke in zaposlenih pri imenovanjih na odgovorne položaje v občinski sferi. Postopna vpeljava participatornega (ljudskega) proračuna.

Revizija propadlih projektov v tem mandatu in zahteva po kazenski in materialni odgovornosti tistih, ki so za odločitve odgovorni. Združitev oddelkov občinske uprave, ki se ukvarjajo s prostorom. Projekti, ki odražajo spremenjeno vizijo občine: celostna prenova mestnega jedra in vaških središč, arheološki park Marof, vzpostavitev turistično-rekreativne transverzale. Na področju sociale in športa pa bi omenil brezplačen dostop do športnih aktivnosti za vse naše otroke, tudi revnejše.

Kje menite, da so neizkoriščene priložnosti in prednosti Novega mesta? Občina ima dobro razvito gospodarstvo. Lega ob avtocesti med Zagrebom in Ljubljano in ob prihodnji tretji razvojni osi je strateškega pomena. Dolgoročni prostorski razvoj je začrtan z občinskim prostorskim načrtom. Velik in zame ključen potencial pa so prav gotovo kulturna dediščina (zlasti arheologija), ohranjena narava (Krka, Gorjanci) in lepo podeželje ter razmeroma zelo čisto okolje. Priložnosti je veliko in v Solidarnosti Novo mesto ponujamo model, kako jih uresničiti.

Kako se boste lotili romske problematike? Kje vidite morebitne rešitve? Predvsem me zanima težava, ki se pojavlja v osnovnih šolah, kjer zahtevajo enakomernejšo porazdelitev romskih otrok. Edina rešitev, ki pomaga iz zaostalosti, je vedno samo intenzivno vlaganje sredstev in ljudi v izobraževalne procese. In Romi predvsem potrebujejo izobrazbo. Tudi mi potrebujemo izobražene Rome. Tam se skriva izjemen človeški potencial. Prepričan sem, da bodo Romi nekoč prispevali svoj delež k bogatitvi kulturnega dogajanja v naši občini in k bogatitvi turistične ponudbe. Ampak predpogoj je, da se postopoma izvlečejo iz zaostalosti. Zato bom takoj začel različne projekte izobraževanja Romov, predvsem najmlajših.

To na kratki rok ne bo rešilo nobene težke vsakodnevne težave. Bistveno pri reševanju romske problematike je tudi vzpostavitev zaupanja javnosti v delo policije in tožilstva, ki mora jasno in transparentno poročati javnosti o tem, kako uspešna je pri pregonu kriminalnih in nasilnih dejanj, ki jih po poročanju medijev izvajajo nekateri prebivalci romskih naselij. Še bolj pomembno je, da mnogi Romi še vedno nimajo zagotovljenih osnovnih dobrin, se pravi vode in elektrike. To bo tudi ena od prioritet. Tukaj bo potrebno hitro in odločno ukrepanje, saj je nedopustno, da je kdorkoli v Sloveniji brez pitne vode in elektrike. In, ne nazadnje, odkupi zemljišč potekajo prepočasi. Treba je ugotoviti razloge za to – saj je verjetno edina rešitev za trajno ureditev romskih naselij v tem, da Romi postanejo odgovorni lastniki. Romom je treba omogočiti, da (po primerni ceni) postanejo odgovorni lastniki. Hkrati pa je treba – v sodelovanju s stroko, Romi in zainteresirano javnostjo – sprejeti prostorsko dokumentacijo, saj morajo biti romska naselja dobro prostorsko urejena.

Univerza v Novem mestu je zagotovo nekaj, kar si ljudje še posebej želijo, saj bo to prineslo svež veter v Rudolfovo mesto. Kako nameravate pospešiti aktivnosti za ustanovitev univerze? Občina univerze seveda ne ustanavlja. Mora pa biti trden partner v tem procesu. Narediti mora vse (s finančno in prostorsko podporo), kar lahko naredi. To je izjemen projekt ne samo za našo občino, ampak za celotno državo. Ena od idej, o kateri se pogovarjamo v Solidarnosti Novo mesto, je, da bi sedež prihodnje univerze postal Rotovž, župan pa bi se preselil bližje k občinski upravi.

Pogovarjala sem se z nekaterimi občani, ki so izpostavili, da staro mestno jedro počasi, a vztrajno umira. Kakšni bodo vaši ukrepi za oživitev mestnega jedra? To je za nas absolutna prioriteta. Z različnimi spodbudami je treba v mestno jedro vrniti prebivalce. Z davčnimi ugodnostmi je treba nagraditi tiste lastnike stavb, ki imajo poslovne prostore napolnjene. Dodatno je treba subvencionirati tiste programe, ki jih v mestu želimo in imajo multiplikativne učinke: se pravi programe, ki mesto delajo prijazno in atraktivno tako za prebivalstvo kot za investitorje in turiste.

Eden od zelo dobrih predlogov, ki jih ima velikokrat preslišana novomeška stroka, je v tem, da bi se občina z lastniki lahko dogovorila o služnosti nad pročelji in s tem prevzela odgovornost in strošek za to, da bodo pročelja v mestnem jedru, ki so velika težava, končno urejena. Sicer pa je treba stvari zastaviti celostno. Naš predlog glede Glavnega trga je, da moramo narediti program celostne prenove širšega območja mestnega jedra Novega mesta. Od prometne ureditve prenove komunalne infrastrukture in tlakovanih površin ter urbane opreme pa do programske prenove z ustreznimi spodbudami idr. Kot temeljni projekt ob 650-letnici mesta. Ob tem pa ne bi pozabil na vaška jedra, ki imajo prav tako velik potencial. Dovolj je bilo vrtičkarstva – občino je treba povezati v smiselno celoto, ki služi vsem občankam in občanom.