Urbana legenda o slovenski zastavi, ki nikakor ne drži

Vas je kdaj zanimal delež slovenskih zastav, ki jih meščani oziroma fizične osebe izobesimo ob državnih praznikih? Društvo Heraldica Slovenica je v zadnjem letu ob vsakem državnem prazniku preštelo zastave na zasebnih nepremičninah v urbanem naselju. Nastal je vzorec, ki nam več pove o praznikih in zakonodaji kot o spoštovanju državnega simbola samega.

Ker ima vsako naselje v Sloveniji svoje posebnosti in navade ožje skupnosti, ne obstaja značilen kraj, kjer bi bilo realno mogoče izbrati statistični vzorec, ki bi predstavljal vso državo. Zato je bilo izbranih 100 zgradb v četrti glavnega mesta, ki vsebuje tako hiše kot tudi stanovanjske bloke. Tako nam mešano naselje prinese dva različna načina oziroma vzgiba za izobešanje našega državnega simbola.

Kdo izobeša zastave?

V stanovanjskih blokih je po navadi ena oseba zadolžena za izobešanje na skupnem drogu, gre za hišnika ali za stanovalca, ki se praviloma zgleduje po že izobešenih zastavah, s katerimi občina okrasi drogove javne razsvetljave. V tem primeru gre za precej konsistentno uporabo zastave, ker se občinske službe držijo vnaprej pripravljenega seznama, ki pretežno temelji na praznikih, ki so bili leta 1994 napisani v Zakonu o grbu, zastavi in himni (ZGZH). Ker je bilo v letih po sprejetju zakona dodanih še šest državnih praznikov, se zastave takrat pojavijo zelo redko.

Na stanovanjskih hišah se zastave sicer pojavijo tudi ob katerem izmed novejših praznikov, vendar je vse odvisno od razgledanosti posameznih lastnikov, kar običajno temelji na tem, ali je določen praznik tudi dela prost dan. Pomembno vlogo igra tudi osebna opredeljenost do posameznega praznika, ki je zagotovo velikokrat ideološke narave. Kot lahko vidimo, v statistiki zadnjega leta prevladujeta dan državnosti s 40 odstotki in praznik dela z 39 odstotki, precej nižje pa se uvrščajo dan samostojnosti in enotnosti, dan upora proti okupatorju in Prešernov dan. Na preostale pa se praviloma pozabi.

Statistika izobešanja. Foto: Aleksander Hribovšek, predsednik Društva Heraldica Slovenica

Kako je s stalnim izobešanjem zastave?

V grafikonu sicer niso zajeti primeri, ko imajo stanovalci izobešeno zastavo Slovenije vse leto, velja pa navesti stereotipno zadržanost Slovencev do takega ravnanja. To je najverjetneje pogojeno z urbano legendo oziroma dezinformacijo, ki pravi, da zastav razen na praznike ni dovoljeno izobešati. Kar pa sploh ni res. Ideja o takšni prepovedi bi bila mogoča le v državah z avtoritarnimi režimi. Skratka, zastavo Slovenije lahko izobešamo kadarkoli in kolikor dolgo želimo, da le ni poškodovana ali po zunanjosti neprimerna za uporabo.

Aleksander Hribovšek je predsednik Društva Heraldica Slovenica. Foto: Osebni arhiv

Sprememba zakonodaje

Pričujoči grafikon občasno izobešenih zastav je torej najbolj  pogojen z okrnjenim seznamom praznikov v Zakonu o grbu, zastavi in himni, ki bi bil nujno potreben prenove. Da so nekateri "starejši" prazniki priljubljenejši od drugih, pa je stvar vsakega posameznika, kar se navadno ne odraža na stanovanjskih blokih, ampak hišah.

V Društvu Heraldica Slovenica že dolgo opozarjamo, da je po 27 letih marsikateri del zakona zastarel in da se pri izobešanju zastav pojavljajo številne težave. Zato v svojem zakonskem predlogu predlagamo združevanje vse materije, ki ureja državne simbole, v enem zakonu, posodobitev pravil rokovanja z državnimi simboli v skladu z uveljavljenimi grboslovnimi, zastavoslovnimi in muzikološkimi standardi in predvsem jasnejši zapis pravil o svobodni uporabi zastave, katerih namen je spodbuditi državljane in državljanke k pogostejši uporabi zastave. Predlog novega zakona trenutno proučujejo na ministrstvu za kulturo.

Novice Slovenska skupščina pred 30 leti sprejela deklaracijo o suverenosti

Novice Minevajo tri desetletja od podpisa sporazuma strank o skupnem nastopu na plebiscitu