Petek, 25. 4. 2025, 13.57
10 ur, 44 minut
Umar: V Sloveniji visoka kakovost življenja ob precejšnjem zaostanku pri produktivnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
Kljub gospodarski stabilnosti Slovenije vrzel v gospodarski razvitosti izhaja iz podpovprečne produktivnosti dela, ki v letih 2023 in 2024 dosega 85 odstotkov povprečne produktivnosti dela v EU, ugotavlja Umar.
Slovenija se po večini indeksov kakovosti življenja uvršča v zgornjo polovico držav EU. Vrzel v gospodarski razvitosti izhaja iz podpovprečne produktivnosti dela, za izboljšanje kakovosti življenja pa bo ključen dvig produktivnosti ob že doseženi visoki zaposlenosti, v najnovejšem poročilu ugotavlja Umar.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v danes objavljenem dokumentu Kakovost življenja v Sloveniji – poročilo o razvoju 2025 izpostavlja precejšen zaostanek pri produktivnosti, ki zahteva pospešen prehod v inovacijsko podprto rast in nizkoogljično krožno gospodarstvo ter krepitev ustvarjalne dolgožive družbe in institucionalnega okolja.
Številni pozitivni, a tudi manj spodbudni kazalniki
Dohodkovna, premoženjska in plačna neenakost so po ugotovitvah Umarja ostale med najmanjšimi v EU, prav tako stopnji tveganja socialne izključenosti in revščine. Izobraženost prebivalcev je razmeroma dobra, pismenosti mladih so se poslabšale, a ostale nad povprečjem EU, ustvarjalnost mladih pa je med najnižjimi v EU. Leta zdravega življenja so precej nad povprečjem EU, izboljšali so se nekateri drugi kazalniki zdravstvenega stanja. Velike ostajajo neizpolnjene potrebe po zdravstveni in dolgotrajni oskrbi.
Obremenjenost narave s proizvodnimi procesi in življenjskim slogom, merjena z ekološkim odtisom, je v Sloveniji podobna kot v povprečju EU. Ohranjenost naravnih virov je razmeroma dobra. Prostor v Sloveniji zaradi svoje raznolikosti in pestrosti omogoča visoko kakovost življenja, nekatere spremembe, na primer intenzivna gradnja infrastrukture in stavb ter opuščanje rabe na odmaknjenih podeželskih območjih, pa za razvoj prostora niso ugodne.
Gospodarska stabilnost, a ponekod zaostajamo
Slovenija ostaja gospodarsko stabilna država. Uspešna je bila pri umiritvi inflacije in izboljšanju javnofinančnega stanja, brezposelnost je na zgodovinsko najnižjih ravneh. Dohitevanje zaostanka v BDP na prebivalca po kupni moči je za povprečjem EU v letu 2024 zastalo. Vrzel v gospodarski razvitosti izhaja iz podpovprečne produktivnosti dela, ki v letih 2023 in 2024 dosega 85 odstotkov povprečne produktivnosti dela v EU, ugotavlja Umar.
Slovenija se spoprijema z izzivi demografskih sprememb in drugačnih znanj ob prehodu v pametno in zeleno gospodarstvo. Dostopnost vzgojno-izobraževalnih in kulturno-umetniških storitev je dobra, a kakovost izobraževanj se poslabšuje in ne odgovarja na družbene izzive. Nekatere ranljive skupine se vrsto let soočajo z večjim tveganjem revščine od tovrstnih skupin v povprečju EU. V sistem zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe se vpeljujejo spremembe za povečanje dostopnosti storitev, največja izziva sta pomanjkanje kadrov in neizpolnjene potrebe.
Navajajo številna priporočila
Umar zato podaja priporočila, naj se ustvarjalnost postavi v jedro vzgojno-izobraževalnih in družbenih procesov ter prepozna potrebo po kulturi vseživljenjskega učenja in razvoja človeškega kapitala. Zagotavljati je treba ustrezno višino socialnih transferjev za preživetje nekaterih oseb in preprečevati absolutno revščino, zmanjšati je treba število čakajočih nad dopustno čakalno dobo v zdravstvu in sistemsko odpravljati neenakosti v zdravju ter krepiti dolgotrajno oskrbo na domu.
Upočasnjena rast produktivnosti v zadnjem desetletju je povezana s prenizko investicijsko aktivnostjo in prepočasnim prestrukturiranjem podjetniškega sektorja, opozarja Umar. Zato je treba bistveno okrepiti investicije, podpreti zagonska in scale-up, nišna ter visokotehnološka podjetja ter podpreti prehod hrbteničnih podjetij v inovacijsko podprto rast, so našteli in pri tem podali še podrobnejša priporočila.
Za povprečjem emisijske in energetske produktivnosti
Slovenija napreduje pri doseganju razklopa med rabo energije oz. emisijami toplogrednih plinov in gospodarsko rastjo, a pri emisijski in energetski produktivnosti zaostaja za povprečjem EU. Poraba snovi narašča hitreje kot v EU, pomembno neizkoriščeno priložnost pri tem pa predstavlja nizek delež porabe predelane snovi. Zato je treba uvajati čiste tehnologije, zmanjšati porabo virov in povečati učinkovitost njihove rabe, izboljšati energetsko učinkovitost in uvajati obnovljive vire energije, spodbujati trajnostne naložbe ter zagotoviti učinkovito in ciljno porabo sredstev.
Kljub pomembnim pozitivnim premikom država pri več kazalnikih institucionalne konkurenčnosti zaostaja za povprečjem EU. Med priporočili so v Umarju našteli krepitev zaupanja v institucije države in nosilce oblasti, izboljšanje poslovnega okolja, v okviru javnofinančnih omejitev prednostno krepiti izdatke, ki se povezujejo s pozitivnimi vplivi na produktivnost, in postopno oblikovati strukturo javnofinančnih virov, ki so fiskalno vzdržnejši ter krepijo gospodarski potencial, denimo davki na potrošnjo in davek na nepremičnine.
