Petek, 24. 3. 2017, 9.00
7 let, 2 meseca
Udarec za tožilstvo: kaj so ustavni sodniki odločili v primeru Šircelj?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,98
16
Ustavno sodišče je pred dnevi do svoje končne odločitve tožilstvu preprečilo vpogled v zbrane dokaze v predkazenskem postopku proti nekdanjemu predsedniku upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in poslancu SDS Andreju Širclju, ki so jih zasegli med hišno preiskavo v državnem zboru decembra 2015. Kako so ustavni sodniki utemeljili svojo odločitev?
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je takrat iskal dokaze o tem, kaj je marca 2013, dva dneva po tem, ko je že zaprisegla vlada Alenke Bratušek, počel na Švedskem in o čem se je tam dogovarjal s tedanjim glavnim izvršnim direktorjem DUTB Torbjörnom Manssonom.
Sumijo namreč, da so bila storjena korupcijska kazniva dejanja pri ustanavljanju in zagonu DUTB leta 2013. Februarja je NPU zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja kazensko ovadil nekdanje vodilne v DUTB, med njimi tudi Širclja.
Janša: Želeli zaseči pošto članov SDS
Aktivnosti kriminalistov na sedežu SDS in v prostorih poslanske skupine največje opozicijske stranke v parlamentu so pričakovano dobile politične razsežnosti. Prvak SDS Janez Janša je takrat preiskavo označil kot izgovor za zaseg strežnika SDS in zagotovil, da ga stranka ne bo izročila. Janša je izrazil prepričanje, da želijo preiskovalci zaseči vse podatke z njihovega strežnika z utemeljitvijo, da ima Šircelj na njem elektronsko pošto. "Na njem ima elektronsko pošto med 15 tisoč in 20 tisoč naših članov. Gre za bizaren izgovor, sprožiš postopek proti enemu članu in tako pridobiš celotno elektronsko komunikacijo največje opozicijske stranke," je dejal prvak SDS.
Nekdanji glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson.
Ustavno sodišče ne dovoli nadaljnjih preiskovalnih dejanj, ki bi pomenila posege v človekove pravice. "Tak poseg je že vpogledovanje v vsebine zaseženih listin, predmetov in elektronskih naprav oziroma njihovo pregledovanje. Če so preiskovalci take aktivnosti že začeli, jih morajo nemudoma prekiniti," je odločilo ustavno sodišče. Zaradi preprečitve nadaljnjih posegov, ki lahko povzročajo še nadaljnje škodljive posledice, je ustavno sodišče zahtevalo, da specializirano državno tožilstvo ob navzočnosti predstavnika državnega zbora takoj ustrezno zapečati vse zasežene predmete, morebitne nadaljnje, ob pregledu nastale kopije zaseženih elektronskih naprav pa uniči. Odredba za preiskavo je sicer že potekla, zato njenega izvajanja ni mogoče zadržati.
Ustavni sodniki pri odločitvi niso bili soglasni. Ključni del je bil sprejet s petimi glasovi proti štirim. Za njegovo sprejetje so bili Mitja Deisinger, Etelka Korpič - Horvat, Ernest Petrič, Marko Šorli in Jan Zobec.
Dokazi so bili po naših podatkih zapečateni že včeraj ob prisotnosti predsednika državnega zbora Milana Brgleza.
Pritožili so se tudi preostali poslanci SDS …
Ustavno pritožbo Anje Bah Žibert in drugih poslancev SDS je ustavno sodišče zavrglo.
Ti so menili, da jim je treba, ker niso osumljeni kaznivega dejanja, priznati poseben položaj v primeru, ko se v parlamentu opravlja hišna preiskava. Z neselektivnim zasegom elektronskih podatkov, kot naj bi ga dovoljevala odredba, ki so jo izpodbijali poslanci, bi se lahko po njihovem "razkrili pomembni podatki politične vsebine, ki so nastali pri delu poslanca Andreja Širclja, poslanske skupine SDS in matičnih teles državnega zbora, katerih član je".
V pritožbi so opozorili še:
- da bi lahko razkrili osebne podatke, osebne okoliščine in politična stališča poslancev, s katerimi je Andrej Šircelj prek elektronskih medijev komuniciral o posameznih političnih vprašanjih pri delu državnega zbora,
- da gre za neustavni poseg v zasebnost,
- da gre za poseg v delo poslancev in njihovo avtonomijo,
- da sodišče pred izdajo odredbe ni presojalo o sorazmernosti med posegom v zasebnost in hišno preiskavo; s tem je po njihovem kršilo ustavno pravico do enakega varstva pravice v postopku pred državnimi organi in Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
- da je sodišče pred izdajo odredbe o preiskavi spregledalo pomen parlamentarne demokracije ter možnost razkritja občutljivih političnih podatkov, ki nastajajo pri delu državnega zbora in poslancev.
Vse to bi imelo po njihovem nepopravljive posledice.
Poslanci SDS: Kako sodišče ve, da so dokazi proti Širclju res v državnem zboru?
Policija je v preiskavi zasegla vso elektronsko komunikacijo Andreja Širclja – tudi tisto, ki bi se lahko nanašala tako na oblikovanje političnih stališč kot tudi na zasebno življenje poslancev.
Poslanci SDS na čelu s Šircljem so zatrjevali, da "iz obrazložitve sodne odredbe za preiskavo ne izhajajo konkretne okoliščine, ki bi kazale na zakonsko zahtevano verjetnost, da se bodo pri hišni preiskavi v državnem zboru našli predmeti in sledovi kaznivega dejanja, ki se očita poslancu Andreju Širclju". "Edina okoliščina, ki bi lahko utemeljevala to verjetnost, naj bi bilo dejstvo, da je Andrej Šircelj od 21. 3. 2013 opravljal funkcijo poslanca, s čimer ta pogoj naj ne bi bil zadostno obrazložen," so v pritožbi navedli poslanci SDS in Šircelj.
… a jih je ustavno sodišče zavrnilo. Zakaj?
- Ker se odredba tožilstva, ki so jo izpodbijali, ne glasi na njihovo ime,
- ker ni izkazano, da bodo preiskovalci na podlagi odredbe pridobili podatke, ki se nanašajo na te pritožnike.
"Mogoče je sicer, da se bodo z izvedbo pooblastil, ki jih daje izpodbijana odredba, preiskovalci seznanili tudi s komunikacijo drugih pritožnikov, ki so vsi poslanci državnega zbora. Vendar pa v tem trenutku ni mogoče zanesljivo predvideti niti, ali se bodo preiskovani podatki sploh nanašali na te pritožnike ali bodo preiskovani podatki take narave, da jih varuje pravica do zasebnosti," je odločilo ustavno sodišče.
Iz odločbe je razvidno, da bo ustavno sodišče v nadaljevanju presojalo morebitno protiustavnost preiskave v prostorih zakonodajne veje oblasti, ki jo izvajata drugi dve veji: izvršilna (tožilstvo in policija) in sodna, torej sodišče. Presojali ne bodo le, ali gre za poseg v pravico do zasebnosti poslancev, zaposlenih v državnem zboru in drugih oseb, ki s temi osebami stopajo v stik, ampak tudi "vpliv preiskave na občutljiv sistem zavor in ravnovesij med zakonodajno ter izvršilno in sodno vejo oblasti".
16